vidila;) ali sravin ſi moramo persadevati, de ſe s’ Bogam perſerzhno in popolnama sedinimo. — 0 kako veliko vredna je taka molitev.« — Pravi ſ. Franziſhk Salesi.
Egiptovſki Josheſ je ſmiram v’ prizhujozhnoſt boshjo miſlil per vſih ſvojih delih, in v’ vſih teshavah in nevarnoſtih. Satorej je bil smiram shegin boshji s njim; in kadar ga je hotla nezhitla shenſka v’ greh sapeljati, ſe je s’ ſpominjem hoshje prizhújozhnoſti is ſkuſhnjave in nevarnoſti reſhil.[1]
Svetimu Alojsju je bila to nar loshi in nar prijetniſhi rézh, ſvoje miſli smiram k’ Bogu povsdignjene imeti. In njemu je bilo ravno tako teshko, ſvoje miſli od Boga odverniti, kakor je drugim ljudem teshko, ſvoje miſli smiram k’ Bogu povsdignjene dershati.
»Zhe ſe zelo léto vadimo, vedno v’ boshjo prizhujozhnoſt miſliti, bomo na konzu léta vidili, de ſmo viſoko priſhli v’ kerſhanſki popolnamoſti, bres de bi bili vedili kdaj.« — Tako govori ſ. Teresija.
Moder ſlushabnik boshji je dal ſvojimu mladimu uzhenzu leta nauk: Vedno ſi persadevaj, de nikdar Boga is ſvojih duſhnih ozhi ne sgubiſh, ampak miſli ſi, de je smiram pred tabo; sakaj to je perpomozhik vſih perpomozhkov sa svelizhanje, kteriga naſ je Goſpod Bog ſam naúzhil, ker je Abrahamu rekel: Hodi preg mano in bodi popolnama. [2] — Lete beſede ſi je ta mladenizh tako k’ ſerzu vsel, de jih ni nikdar vezh posabil, in je vedno po njih ravnal;
