je bilo vzhaſi saſtojn; pa vender savolj tega ni nejevoljin ali shaloſtin poſtal, in ni miſlil, de je ſvoj zhaſ po nepotrebnim sgubil. Sadovoljin je bil s’ tem, de ſi je reſnizhno persadeval, ſvojo dolshnoſt ſtoriti; in po tem ſe je ponishno podvergel preſveti boshji volji, in nesapopadljivimu ſklepu boshje previdnoſti, kteriga mi po ſvoji ſlaboſti ne moremo vſelej ſposnati.
»Persadevajmo ſi, vſe po boshji volji ſtoriti. Zhe pa vzhaſi to, kar ſtorimo ali rezhemo, ni od vſih ljudi pohvaljeno, ni treha savolj tega veliko premiſhljevati ſvojiga djanja in ſvojih beſedí. Sakaj to le is laſtne ljubesni pride, de premiſhljujemo, zhe je bilo to, kar ſmo ſtorili ali rekli, pohvaljeno ali ne. Kriſtjan priproſtiga ſerza ne premiſhljuje ſvojiga djanja, (zhe je ljudem dopadljivo ali ne,) ampak vſe boshji previdnoſti prepuſti, in le Bogu dopaſti sheli; in bres de bi ſe na deſno ali na levo obernil, na ravnoſt po ſvoji poti hodi.« — Pravi ſ. Franziſhk Salesi.
Ravno tako, kakor tukej ſ. Franziſhk govorí, je tudi miſlil in ravnal; ni nikoli popraſheval, zhe je to, kar je ſtoril ali govoril, ljudem dopadljivo ali ne. In kadar je ſliſhal, de káko njegovo djanje nekterim ni dopadljivo, in de hudo soper njega govoré, ni bil nejevoljin ali shaloſtin, ampak je s’ mirnim ſerzam rekel: Savolj tega ſe nizh ni treba zhuditi, ker zlo djanje naſhiga Goſpoda Jesuſa Kriſtuſa ni bilo vſim dopadljivo, in ſhe dan danaſhnji jih je veliko, ki soper Kriſtuſa jn njegovo djanje hudo govoré.
»Nikar ne premiſhljuj ſvojih teshav in sopernoſt, ampak glej, de jih s’ krotkoſtjo in poterpeshljivoſtjo
