prejmeſh, in bodi s’ tem sadovoljin, de veſh, de is boshjih rok pridejo.« — S. Franziſhk Salesi.
S. Vinzenz je imel grosno veliko sopergovorjenja in drugih teshav od poſvetnih ljudi preſtati, pa vender ni bil nikdar nepokojin v’ ſvojim ſerzu, ali nejevoljin savolj hudobije in krivize ſvojih ſovrashnikov, sakaj nikdar ni premiſhljeval ſvojiga terpljenja, in tudi ne hudobije ſvojih ſovrashnikov, ampak je le smiram to miſlil, de je boshja volja, de naj to terpí.
»Vedno premiſhljevanja ſvojiga djanja nam le veliko zhaſa vsame, kteriga bi lahko boljſhi obernili v’ dobre dela. Ravno to, ko zhlovek smiram s’ nepokojnim ſerzam premiſhljuje, zhe je njegovo djanje dobro ali ne, ſtorí, de vzhaſi kako rezh ſlabo opravi.« — Tako uzhi ſ. Franziſhk Salesi.
Neki mladenizh ſi je mozhno persadeval, lepo in ſvoto shiveti, in ſvojo duſho od vſih nar manjſhih nepopolnamoſt ozhiſtiti; in je tedaj s’ nepokojnim ſerzam smiram ſvoje djanje premiſhljeval in pregledoval. Tode s’ vſim ſvojim persadevanjem ni nizh mogel opraviti. Je tedaj ſtariga in ſkuſheniga ſlushabnika boshjiga proſil, de naj mu dober ſvèt da ; in letá mu je tako odgovoril: Premiſli dobro te beſede ſvetiga piſma: Moj ſin, v’ krotkoſti ohrani ſvojo duſho. [1]. Moj ſin, v’ krotkoſti opravi ſvoje dela [2]. — Persadevaj ſi, de bo tvoje ſerze bolj pohlevno in s’ ljubesnijo do Boga napolnjeno; opravljaj ſvoje dela s’ dobrim namenam, in po tem jih
