ſposnal, de je njegova miſel boljſhi. Tudi ni imel navade, kake rezhí, ki ſe mu je pergodila, po ſvojim laſtnim umu ſodili; ampak po tem, ko je vſe ſtoril, kar je njegova dolshnoſt bila ſtoriti, je vſe boshji previdnoſti prepuſtil, in je popolnama s’ tem sadovoljin bil, kar mu je Bog poſlal.
»Sveſti ſlushabniki boshji, ki ſo priproſtiga ſerza, nobene rezhi ne ſposnajo sa majhno in sanizhljivo, zhe je le Bogu dopadljiva; sakaj oni le na boshje dopadenje gledajo, in le bohje dopadenje je isvirk, méra in plazhilo vſih njih del in opravil in vſih njih rezhí. Torej ker najdejo kako rezh po boshjim dopadenji, to jim je velika in potrebna rezh.« — Tako uzhi ſveti boshji ſlushabnik Rodriguez.
Ne le s’ velikimi in prezhudnimi deli, ampak tudi s’ majhnimi in vſakdanjimi ſe nebeſa saſlushijo, zhe jih zhlovek po boshjim dopadenji in Bogu k’ zhaſti sveſtó opravlja. Veliko ſvetnikov je v’ nebeſih, od kterih ſe nizh drusiga ne vé, kakor de ſo ravno táke vſakdanje dela opravljali, kakor drugi ljudje, in ni bilo nizh poſebniga in zhudniga v’ njih sunanjim sadershanji viditi; ali leta véliki raslozhik je bil med njimi in med poſvetnimi ljudmi, de ſo ſvoje nar manjſhi dela in opravila s’ veliko sveſtobo in savolj Boga opravljali s’ priproſtim ſerzam, in ſo vſe poſebno s’ tem namenam ſtorili, de bi Bogu dopadli. Kadar Bog takiga ſvojiga ſlushabnika k’ ſebi poklizhe, mu pravi: Dobri in sveſti hlapez, ker ſi bil v’ malim sveſt, te bom zhes veliko poſtavil: pojdi v’ veſelje ſvojiga Goſpoda.[1]
- ↑ Mat. 25, 21.
