»Kdor ſi hozhe kak ſtan isvoliti, (ali kako veliko delo ali opravilo sazheti,) in ko shelí vediti, kaj mu je ſtoriti sa svelizhanje ſvoje duſhe, naj narpred vſe ſvoje nagnjenje na ſtran dene, naj ſe bres sadershka Bogu v’ roke da, in naj je enako perpravljen k’ vſimu, kar mu bo Bog na snanje dal; in po tem naj po reſnizah ſvete vere premiſli, kaj mu je ſtoriti; naj premiſli, kaj bi utegnilo is tega priti, zhe ta ali uni ſtan isvoli, (zhe to ali uno delo ſtorí, ali ne;) naj tudi premiſli, sakaj ga je Bog na ſvét poſtavil. In zhe po vſim tem ſhe ne more ſposnati, kaj mu je ſtorili, naj ſi miſli, de je na ſmertni poſtelji, ali pa pred ſodbo boshjo; in kar bo takrat shelel, de bi bil ſtoril, to naj sdej ſtorí.« — Tako pravi ſ. Ignazi.
S’ ſvetim Vinzenzam ſe je nekdo poſvetoval savolj nekiga velikiga opravila. S. Vinzenz mu ni hotel prezej odgovora dati, ampak mu je rekel, de mu ga bo drugi dan dal. In drugi dan mu je ta odgovor dal: Per ſveti maſhi ſim Bogu daroval vaſhe teshave, in ſim ga proſil, de naj me rasſvetli, de bi vam prav ſvetovati samogel. Po tem ſim premiſlil, kaj bi vam ſvetoval, ki bi sdej na ſmertni poſtelji bil, in to kar ſim takrat miſlil, vam sdej odkritoſerzhno povém. — In po tem mu je reſnizhno dober ſvèt dal; in je nam sgled sapuſtil in pot pokasal, po kterim lahko pridemo do ſposnanja, kaj nam je ſtoriti, de Bogu dopademo in vezhno svelizhanje sadobimò.
Revin, veſ rastergan berazh je brumno goſpó proſil, de naj mu kej oblazhila da. Goſpa je tedaj ſvoji dekli rekla, de naj mu kako ſrajzo
