da. Po tem je dekla ſtaro in rastergano ſrajzo vsela, de bi mu jo dala; ali poboshna goſpá ſe je prezej ſodbe boshje ſpomnila in tiſtih beſedi Jesuſovih, ki nam jih bo per ſodbi rekel: Kar ſte ſtorili kterimu téh mojih nar manjſhih bratov, ſte meni ſtorili [1] in je dekli rekla: Nikar tako ſlabe ſrajze temu reveshu ne daj; kako boljſhi perneſi. Bi me bilo prevezh ſram per ſodbi boshji, ko bi Kriſtuſ ozhitno pokasal, kakó ſlabo ſrajzo ſim mu dala.
»Prava priproſtoſt ſerza ſtorí, de zhlovek ozhi sapre vſim obzhutkam nature in zhloveſhkimu umu, in de jih le ſvetim reſnizam kerſhanſke vere odpre, de po njih vſe ſvoje opravila ravná, in ſe v’ vſih ſvojih delih, beſedah in miſlih, in v’ vſih pergodhah smiram in povſod tih reſniz sveſtó dershí in vſe po njih opravi. Taka priproſtoſt ſerza je ſvéta in prezhudna.« — Tako pravi ſ Vinzenz.
V’ tih beſedah je ſ. Vinzenz popolnama ſam ſebe popiſal, bres de bi bil hotel; sakaj bere ſe v’ njegovim shivljenji, de je veſ tak bil, kakor tukej govorí.
»Sravin priproſtoſti ſerza je na tem ſvétu tudi modroſt in previdnoſt potrebna, de je zhlovek varljiv in previdin v’ ſvojim djanji, in de ve, s’ vſakim zhlovekam po tem, kakorſhin je, ravnati.« — Pravi ſ. Vinzenz.
Tudi leta kerſhanſka zhednoſt je bila imenitna v’ sadershanji ſvetiga Vinzenza; in sato ſo ſe mu vſe opravila tako dobro is-ſhle, de ſo ſe vſi ljudje zhudili, in de ſo zhe dalje bolj ſposnali,
- ↑ Mat. 25, 40.
