je do tako viſoke in prezhudne modroſti priſhel. Deſiravno je bil uzhen in s’ velikim umam obdarovan; ſe ni vender nikdar na ſvojo laſtno glavo sanaſhal, ampak predinj je kaj rekel ali rasſodil, ali komu kaj ſvetoval, je vſelej pred reſnize ſvete vere premiſhljeval, dokler je kako beſedo Jesuſovo, ali kako njegovo djanje najdil, na ktero je samogel ſvoje beſede opreti. In po tem je dal odgovor in je ſvetoval.
»Varujem ſe zhloveſhkih miſel in namenov, sakaj leti nameni naſ velikokrat sapeljejo, de miſlimo kej savolj Boga in sa njegovo zhaſt ſtoriti, kar vender le savolj ſami ſebe in savolj ljudi ſtorimò; in per tem ni boshjiga shegna." — S. Vinzenz.
Leta ſvetnik je vezhkrat ſvojim tovarſhem perporozhil, de naj nikoli nizh savolj ljudi ne ſtoré, ali is tega namena, de bi jih ljudje zhaſtili; ampak vſe savolj Boga. Naſhi revſhini, je rekel, in duhu kerſhanſtva bo to nar bolj permérjeno, de ſe ogibljemo vſimu zhaſtenju, in velikovezh iſhemo in shelimo sanizhevani biti, ter tudi Jesuſa Kriſtuſa pred ozhmi imejmo, ki ſe je vſimu sanizhevanju voljno podvergel. Zhe bomo v’ tem njemu podobni poſtali, bo gotovo on naſh tovarſh v’ vſih naſhih opravilih.
»Ah! vſe prevezh ſami ſebe ljubimo, in vſe prevezh imamo zhloveſhke modroſti, in nozhemo od ſvoje laſtne pameti nizh odjenjati. Ah, kako velika smota je to! Svetnild niſo tako ravnali.« — Pravi ſ. Teresija.
Svetimu Franziſhku Kſaverju je bil Rimſki papesh zhaſtitljivo ime dal, namrezh: Apoſtoljſki poſlaniz; in s’ tem imenam je ſhel v’ miſijon
