Stran:Baraga Slate jabelka.djvu/154

Stran je bila lektorirana


in neſpodobnimi beſedami sazheti, jih vender hudo obzhutijo in jih obilno povernejo, kadar jim jih kdo rezhe; in tako s’ ſvojo jeso in s’ ſvojim maſhevanjem pokashejo, de je njih ſerze nagnuſno in ne imenitno. Boshji ſlushabniki pa, deſiravno ſo shaljeni in sanizhevani, s’ beſedami ali s djanjem, oſtanejo smiram mirni in krotki, in s’ tem pokashejo pravo imenitnoſt ſerza.« — Tako piſhe ſveti uzhenik Tomash Akvin.

Letá ſveti uzhenik je to, kar je s’ beſedo uzhil, tudi v’ djanji dopolnil. Veliko preganjanja in sanizhavanja je imel preſtati, poſebno od ſvojih laſtnih blishnjih ljudi, kadar ſe je bil v’ duhovſki ſtan podal; ali nikoli ni bilo viditi, de bi ga bilo to rasshalilo ali vjesilo, ampak s’ mirnim ſerzam in s’ pravo kerſhanſko krotkoſtjo je vſe sadovoljno prejel in ſtanovitno preterpel.

Od bogabojezhiga zeſarja Konſtantna ſe bere, de ſo mu enkrnt nekteri ljudjé veliko rasshaljenje ſtorili in ſo ga gerdo sanizhevali. Kadar je zeſar to svedil, ni nizh rekel in je voljno poterpel. Njegovi prijatli ſo mu rekli, de ne ſmé te rezhi tako puſtiti, ampak de mora letó sanizhevanje ojſtro poſhtraſati, ker ſo mu tako veliko ráno v’ obras ſtorili. Na to ſe je krotki Konſtantin s’ roko po obrasu poſhlatal, in je naſmejozh rekel: Nobene ráne ne najdem v’ ſvojim obrasu. — In je ſvojim rasshaljivzam is ſerza odpuſtil.

»S’ nobeno rezhjo ſvojimu blisbnjimu tako lepiga sgleda dati ne samoremo, kakor s’ ljubesnivo krotkoſtjo.« — Pravi ſ. Franziſhk ˛Salesi.