dobrota in ljubesin ſ. Franziſhlu ſo tega greſhnika, (kakor je ſam po tem perpovedoval,) tako omezhile, de ſe je ſpreobernil in pravo pokoro ſtoril.
S. Vinzenz je smirarn in povſod prijasin in krotak bil; poſebno pa je na prishnizi s’ tako ljubesnijo in perſerzhnoſtjo govoril, de je ſèrza ſvojih poſluſhavzov, poſebno kmétiſhkih ljudi, tako omezhil, de ſo velikokrat po pridgi sa njim ſhli, in ſo ga s’ ſolsami proſili, de naj jih ſpové. — Enkrat je ſ. Vinzenz velikiga greſhnika nekimu ſvojih duhovnov isrozhil, de naj ſkuſi ga na pot pokore perpeljati. Letá duhovin ſi je, kolikor je mogel, s’ tem terdovratnikam persadjal, de bi ga bil ſpreobernil; pa ni mogel nizh s’ njim opraviti; je tedaj ſ. Vinzenza proſil, de naj mu on kej pové. S. Vinzenz ga je tedaj k’ ſebi poklizal, in komej mu je s’ ſvojo navadno ljubesnivoſtjo in ſerzhno dobroto govoriti sazhel, mu je prezej ſerze omezhil; kmalo po tem ſe je ſpreobernil in je lepó shiveti sazhel; in je potlej vezhkrat rekel, de prezhudna krotkoſt in ljubesnivoſt, s’ ktero mu je ſ. Vinzenz govoril, mu je popolnama ſerzé premagala, in de nikoli ni ſliſhal nobeniga zhloveka tako ljubesnivo od Boga govoriti, kakor je ta dubovin govoril.
Od ſ. Franziſhka Kſaverja ſe bere , de je enkrat v meſtu Makao v’ Indii sunaj pridgoval in nekteri rasujsdani mladenzhi in neverniki ſo ga saſramovoli, in ſo sazheli kamnje va-nj luzhati. Ali on ni nizh savolj tega nejevoljin bil, in je le ſhe dalje pridgoval; in letá njegova poterpeshljiva krotkoſt in dobrota je takrat
