in ki ſe mu vzhaſi ſovrashne, nehvaleshne in nagajive ſkashejo, vender obiſkuje, jim poſtreshe, jih zhaſtí, in ſe s’ njimi smiram in povſod ljubesnivo in prijasno pogovarja.« — Pravi ſ. Franziſhk Salesi.
Bere ſe od ravno tega ſ. Franziſhka, de je s’ ſvojo prezhudno krotkoſtjo tudi veliko krivovernikov k’ ſveti katolſhki veri ſpreobernil. Med tem je bila tudi ſtara krivoverna goſpá, ktera je dolgo zhaſa, vſak dan po trikrat ali ſhtirikrat k’ njemu priſhla; in deſiravno od sazhetka ni zlo nizh samogel s’ njo opraviti, jo je vender vſelej prijasno ſprejel, jo je poterpeshljivo poſluſhal, in je s’ veliko dobroto s’ njo govoril. Na sadnje ſe je vender ſpreobernila, in je ſ. Franziſhku rekla, de sdaj ſposná, de kaſolſhka vera je prava svelizhanſka vera, in de nobene miſli vezh soper to vero nima, kakor le to ſe ji ſhe zhudno sdí, sakaj katolſhka zerkev prepoveduje ſvojim duhovnam ſe sheniti. Na to ji je ſ. Franziſhk odgovoril: To je katolſhkim duhovnam potrebno; sakaj ko bi oshenjeni bili in obilno drushino imeli, bi ne mogli tako lahko ſvojih duhovſkih opravil opravljati. Glejte, tudi jeſt, ko bi imel sheno in otroke, bi ne utegnil, vaſ tolikokrat in tako dolgo poſluſhati. — Te beſede ſo goſpó bolj preprizhale, kakor ſhe tako dolg nauk, in ſe je popolriama ſpreobernila.
S. Franziſhka Fremiot je dolgo prebivala v’ hiſhi ſvojiga taſta, kteri je imel deklo, ki je bila prevsetna, in ki je raji po ſvoji glavi ravnala in sapovedovala, kakor pa pokorna bila. Kadar je Franziſhka v’ hiſho priſhla, in vidila, kako ta dekla ravna, je ſklenila, jo s’ dobroto