S. Vinzenz je imel navado, v’ vſih perpuſhenih rezheh le po volji drugih ljudi ravnati in vſakimu prezej jenjati, de je ſam ſebi in drugim ſerzhni mir obranil.
»Dober perpomozhek, ſi perdobiti pravo krotkoſt ſerza, je tudi to, de ſe navadimo, vſe ſvoje dela modro in ne prenaglo opravljati, in vſe ſvoje beſede prijetno in pozhaſu isrezhi. — Kadar je tvoje ſerze v’ miru, smiram ſtori to, kar ti tukej perporozham, in tako ſe boſh navadil krotkoſti. In de bo tvoje ſerze smiram krotko in prijasno, ſe navadi, vſe ſvoje dela v’ boshji prizhujozhnoſti opravljati, in kakor ko bi ga ſliſhal, ki ti sapoveduje, jih opravljati.« — Tako uzhi ſ. Franziſhk Salesi.
Vérin kriſtjan, ki vé, de je Bog smiram pred njim, bi imel boshjo prizhujozhnoſt vedno v’ ſpominji ohraniti, in bi ſe imel smiram bati, de bi kej ne rekel ali ne ſtoril, kar je soper boshjo voljo.
»Velik perpomozhek, ſi vedni mir ſerza ohraniti, je to, de vſe is boshjih rok prejmemo, karkoli ſe nam pergodí in kakor ſe nam pergodí." — Pravi ſ. Dorotej.
Bog je ſveti Katarini is Siene na snanje dal, de zhlovek ſi mir ſerza nar loshej perdobí in ohrani, zhe premiſli in terdno veruje, de vſe, kar ſe na ſvetu sgodí, ſe sgodí po volji ali po perpuſhenji vſigamogozhniga Boga; in de Bog nikdar ne perpuſtí, de bi ſe komu kej pergodilo, kar ni sareſ nar boljſhi sa-nj.
Kadar ſo ſlushabniki kralja Davida jesni poſtali soper Semeja, ki je kralja sanizheval in preklinjal, jim je rekel, de naj ga puſté govoriti.
