Stran:Baraga Slate jabelka.djvu/178

Stran je bila lektorirana


To naſ je Jesuſ pervi uzhil, ker nam je perporozhil, ſe hinjavzov in sapeljivzov varovati; in nam je rekel, de jih bomo kmalo lahko po njih delih ſposnali, kakor ſe drevo po njegovim ſadji ſposna.

S. Bonaventura je ſam ſebe in druge vedno perganjal, ſvoj zhaſ smiram v’ dobre dela oberniti, in je imel navado rezhi, de toliko nebeſhke zhaſti sgubimò, kadar kako uro po nepridnim sapravimo, kolikor bi samogli v’ tiſti uri dobrih del ſtoriti.

»Ni sadoſti, dobrih del opravljati, ampak ſi moramo persadevati, de jih tudi dobro opravimo, po sgledu Goſpoda naſhiga Jesuſa Kriſtuſa, od kteriga je sapiſano, de je vſe dobro ſtoril.[1] Si moramo tedaj persadevati, vſako rezh v’ duhu Kriſtuſovim ſtoriti, to je, s’ tiſto popolnamoſtjo, na tiſto visho in s’ tiſtim namenam, s kterim je on ſvoje dela opravljal. Zhe ſvoje dobre dela drugazhi opravljamo, ſi bomo nameſti plazhila velikovezh ſhtraſingo saſlushili.« — Pravi ſ. Vinzenz.

To ſe ozhitno ſkashe v' sgledu ſarisejev. Koliko ſo leti ljudje dobrih del opravili! So ſe pogoſto poſtili, ſo veliko molili, ſo obilno ubogajme dajali, i. t. d. In vender ſi niſo s’ vſimi ſojimi dobrimi deli nizh pred Bogam saſlushili, sato ko jih niſo dobro opravljali, ker jih niſo is ljubesni do Boga, ampak is laſtne ljubesni opravljali.

Kriſtjan je k’ boshji ſlushbi poklizan; in karkoli dela, bi imel vedno miſliti, de sa Boga dela in de mu njegov Goſpod smiram v’ roke

  1. Mark. 7, 37.