Stran:Baraga Slate jabelka.djvu/18

Stran je bila lektorirana


k’ nogam vrezhi, rekozh: Molite sa-me, ki ſim velik greſhnik. — Bog je temu ſpokorniku gnado dal, to povelje ſvojiga vikſhiga na tanko dopolniti. — Po tem, ko je bil she ſedem let v’ tej ponishni pokori, je ſposnal njegov vikſhi, de je vredin v’ ſhtevilo menihov tega kloſhtra vset biti. Ali kadar je leta ſpokornik to ſliſhal, je ponishno vikſhiga proſil, de naj ga ſhe ta kratik zhaſ, ko bo na tem ſvetu shivel, v’ tej pokori puſti. Vikſhi mu je leto ponishno proſhnjo dovolil; in deſet dni po tem je leta ſvet ſpokornik v’ Goſpodu saſpal. — To piſhe ſ. Janes Klimak, in pravi, de je tega ſpokornika vidil in de ga je vpraſhal, kaj miſli veſ ta zhaſ, ko per vratih ſtoji; in je odgovoril, de drusiga ne miſli, kakor de je nevredin v’ tem kloſhtru biti, in v’ druſhini tih ſvetih ozhetov shiveti; in de ſi nikdar ne upa, jih v’ obras pogledati.

Od ſvete nune, Marija ˛Seraſina po imenu, ſe bere, de je bilo viditi, kakor ko bi ne imela ozhi sa drusiga, kakor le sato, de je ſvoje laſtne nepopolnamoſti vidila, in vſako majhno dobro laſtnoſt nad ſvojim blishnjim rasodela. Kadar je vidila, de je kdo kaj dobriga ſtoril, je is ſerza sdihnila in rekla: O kako ſrezhen je ta! Vſi lepo Bogu ſlushijo, le jeſt ne. — In kadar je vidila ljudi per ſpovedi, je miſlila, de drusiga nizh tam ne delajo, kakor Boga zhaſte, in de le ona ſvojimu ſpovedniku nizh drusiga ne pravi, kakor grehe in hudobije. — Kadar je vzhaſi ſvojiga blishnjiga vidila v’ kaki greh paſti, je kmalo najdila sgovor sa-nj; sa ſvoje nepopolnamoſti pa ſe je smiram ojſtro ſodila, in je reſnizhno