V’ zerkvenih sgodbah ſe bere od boshjiga ſlushabnika Pamba, de je enkrat poſvètno pleſavko ſrezhal, ki je bila grosno nezhimarno napravljena; in je sazhel sdihovati in ſe jokati. Njegov tovarſh ga je vpraſhal, sakaj ſe tako joka; in boshji ſlushabnik je odgovoril: Objokujem ſvojo duſhno revſhino; sakaj jeſt ſi ne persadevam tako ſkerbno, de bi Bogu v’ vſih ſvojih delih dopadel, kakor ſi ta shenſka persudeva, de bi poſvètnim ljudem dopadla.
»Ktere ſo tiſte dela, is kterih pride naſhe saſlushenje in naſha popolnamoſt? Vſe dela in opravila, ki jih imamo, poſebna pa navadnje in vſakdanje: Sakaj leté dela nar bolj pogoſto opravljamo, satorej moramo na-nje bolj kakor na vſe druge ſvoje ozhi oberniti, in ſi persadevati, de jih dobro in pridno opravimo; sakaj kakorſhne bodo naſhe navadnje vſakdanje dela, taki bomo tudi mi pred Bogam. Zhe bodo leté dela dobre, bomo tudi mi dobri; zhe bodo ſlabe, bomo ſlabi.« — Tako uzhi Pater Rodriguez.
Od ſvete Jederti ſe bere, de je menj poſebnih ſpokornih del opravljala, kakor njene tovarſhize, sato ki ſo ji njeni vikſhi marſiktero ojſtro ſpokorno delo savolj njeniga ſlabiga sdravja prepovedali. Po sunanjim ſoditi, je imela menj saſlushenja pred Bogam, kakor njene tovarſhize; pa je vender veliko bolj popolnama in ſvéta bila, kakor vſe druge. Sakaj? Sato ki je vſe ſvoje navadnje in vſakdanje opravila, ki niſo ſame na ſebi nobeniga poſebniga saſlushenja imele, bolj popolnama in s’ vezhi ljubesnijo do Boga opravljala, kakor vſe druge njene tovarſhize.
