Vſi ſvetniki in ſlushabniki bosbji ſo ſpraſhevanje veſtí vſak vezhér svſtó opravljali in tudi drugim perporozhevali. Poſebno pa ga ſ. Ignazi vſim kritljanam mozhno perporozha, in pravi, de letó ſpraſhevanje je ſhe vezh vredno, kakor molitev; sakaj ſpraſhevanje veſtí nam da to v’ djanji ſkasovati, kar s’ molitvijo sadobimo. In ſam ſprizhuje, de zhe je kdej kej dobriga v’ ſvojini shivljenji ſtoril, je priſhlo is pridnoſti, s’ ktero je vſak dan ſpraſhevanje ſvoje veſti opravil.
˛S. Hieronim piſhe, de ſo zlo ajdovſki modrijani letó ſpraſhevanje ſvojim uzhenzam perporozhevali. Modri Pitagora jim je sapovedal, de naj ſe vſak dan dvakrat, sjutrej in svezher, zhes te tri rezhí na tanko ſpraſhujejo: Kaj ſim ſtoril? Kako ſimn to ſtoríl? Kaj ſim opuſtil, ki bi bil imel opraviti? — Ravno to je tudi modri Seneka ſvojim uzhenzam perporozhal. — Kakoſhin lep sgled dajejo letí neverniki vſim kriſtjanam, kteri ſo vzhaſi v’ tej rezhi bolj nesveſti, kakor ſo oní bili.
»Kralj David pravi: Hvalita Boga, ſolnze in luna.[1] Kako samoreta ſolnze in luna Boga hvaliti? S’ tem ga hvalita, ker dobro opravita opravilo, kteriga jima je Bog dal. In velika je hvala, ktero mu dajeta. — Glej, ravno tako tudi ti lahko zel dan Boga hvaliſh, zhe dobro opravljaſh vſe dela in opravila ſvojiga ſtanú.« — Tako uzhí ſ. Hieronim.
Letá lepi nauk ſvetiga zerkveniga uzhenika Hieronima naj poſebno tiſte kriſtjane potroſhta
- ↑ Psalm 148, 3.
