Od ſvetiga Franziſhka Kſaverja ſe bere, de je vſe ſvoje nar manjſhi dela sveſtó in dobro opravljal; in je imel navado rezhi: Nikar ſe ne motimo; kdor ni sveſt in pridin v’ majhnih rezheh, tudi v’ velikih ni.
˛S. Teresija pravi, de s’ eno ſamo proſhnjo is ozhenaſha ſe vezh dobriga ſtorí, zhe ſe is ſerza in le is ljubesni do Boga isrezhe, kakor s’ zelim ozhenaſhem in s’ velikim ſhtevilam ozhenaſhev, zhe ſe bres premiſlika in bres dobriga namena smolijo.
»Kdor ni ſkuſil, ne more verjeti, koliko sadobimo saſlushenja, kadar ſi persadevamo, de ſe v’ majhnih rezheh ne pregreſhimò; sakaj hudobni ſkuſhnjaviz s’ majhnimi pregreſhki svèrta majhne luknje v’ naſho véſt, ſkosi ktere pa po tem veliki grehi v’ njo pridejo.« — Tako govori ſ. Teresija.
˛S. Lorenz Juſtinian ſe je bolj ſkerbno majhnih grehov varoval, kakor velikih, in je vezhkrat rekel, de varovati ſe ſmertnih grehov, to ni sa boshje ſlushabnike, ampak sa poſvetne ljudi.
»Glej, de per ſvojih delih in opravilih, nikdar Boga ne posabiſh; in ne véruvaj, de s’ tem, ko boſh le v’ ſvoje delo miſlil, boſh nar vezh opravil; sakaj zhe te Bog sapuſtí, boſh prezej per pervi ſropinji s’ obrasam na semljo padel. Stori raji, kakor otrozi, kteri ſe s’ eno roko ſvojiga ozheta dershé, in s’ drugo jagode in malènze okoli mej tergajo. Miſli v’ ſvoje delo; ali pogoſto pogledaj gori proti nebeſhkimu Ozhetu, de ſposnaſh, zhe mu je tvoje delo prijetno, in de ga pomozhi proſiſh. Zhe tako ravnaſh, boſh vſe tudi ſhe
