tako teshke opravila boljſhi ih loshej opravil. Poglej preſveto devizo Marijo, kako ljuesnivo s’ eno roko ſvoje dela opravlja, in s’ drugo peſtova ſvojiga ſina Jesuſa, Goſpoda naſhiga.« — Tako pravi ſ. Franziſhk ˛Salesi.
˛S. Rosa is Lime v’ Ameriki je per ſvojih vſakdanjih delih ſvoje ſerzé smiram per Bogu imela, tako de kadar je hiſhne dela sa potrebo drushine opravljala, ali kadar je s’ ljudmi govorila, ali kadar je kam ſhla, s’ eno beſedo, smiram in povſod, je gledala s’ duſhnimi ozhmi prelepo oblizhje ſvojiga ljubiga Shenina. Prezhudno je bilo, de leta vedni ſpominj hoshje prizhujozhnoſti; ki je njeno duſho tako ljubesnivo napolnil, je ni nizh samaknil, tako de je bila ob enim popolnama s’ Bogam ſklenjena, in je s’ ljudmi govorila, jim perpravne odgovore dajala, jim ſvetovala itd. In je vſe, kar je bilo per hiſhi tréba, tako dobro in rozhno opravljala, kakor ko bi ne bila v’ nizh drusiga miſlila, kakor v’ ſvoje delo, deſiravno je bila s ſvojo miſlijo vſa v’ Bogu.
Bil je poboshin ſhkoſ, ki je veliko piſal sa boshjo zhaſt in sa svelizhanje duſh, in je sravin smiram v’ Boga miſlil. Kadar vzhnſi ni vedilm, kako bi to sapiſal, de bi bilo boljſhi, je k’ Bogu sdihnil: Goſpod, kako hozhem to sapiſati? Goſpod, úzhi me, kako naj to povem. — In vzhaſi, kadar je bil sapiſal to, kar jo miſlil, de je nar boljſhi, je ſvoje piſanje Bogu daroval, rekozh: Goſpod, naj bo to tebi v’ zhaſt in duſham v’ svelizhanje; ti daj mojimu piſanju praviga duha. O Goſpod, shivljenje vſih ſtvarí! ti daj letim zherkam shivljenje. — Vzhaſi, kadar
