vnemar puſtili. In kadar bo to ſtorjeno, ga puſtímo is miſli, in obernimo vſe ſvoje miſli v’ delo, ki ga imamo po tem ſtoriti.« — Tako uzhí Pater Avila.
Od ſvete nune, Marí je po imenu, ſe bere, de ravno v’ tiſtim zhaſu, kadar jo je bil Bog s’ nebeſhkimi ſladkoſtmi obilno obdaroval v’ ſamotnim premiſhljevanji, je mogla is pokorſhine veliko hiſhnih del opravljati, tako de je ſkorej zel dan v’ tih delih bila, ker je mogla sakritlijo, kélder, kuhnjo, miso, in vzhaſi tudi ſhe vrata in apoteko preſkerbeti. In vender je vſe tako dobro opravila, de ſo bile vſe sadovoljne; in je sravin ſhe zhaſ najdiſa sa ſvoje ſveto premiſhljevanje. Kadar je namrezh per enim opravilu bila, ni v’ druge miſlila, ampak le v’ tega, in ſi je persadevala, ga prav opraviti. Kadar je bila, poſtavim, v’ kuhnji, ſi je rekla: Sdej ſi kuharza, in nizh drusiga; in je tndi po tem ravnala, kakor ko bi nobeniga drusiga opravila ne imela, kakor kuho. In kadar je to delo opravila in is kubnje ſhla, ſi je rekla: Sdej pa niſi vezh kuharza. In tako per vſih drugih opravilih.
Drug sadershek je nagloſt. Varuj ſe nagloſti sakaj ona je poglavitna ſovrashniza prave poboshnoſti; in nobena rézh, ktera ſe je s’ preveliko nagloſtjo ſtorila, ni bila ſhe dobro ſtorjena. Hodimo pozhaſu in le smiram naprej hodimo, in bomo deljezh priſhli.« — Pravi ſ. Franziſhk ˛Salesi.
˛S. Filip Neri je ſvoje ſpokornike smiram opominjal, de naj ſe v’ nobeni rezhi, in tudi v’ duſhnih opravilih, nikdar ne prenaglijo; in jim je vezhkrat rekel: Ne ſmete miſliti, de ſe
