opraviti, ki je vſak s’ kako drugo rezhjo k’ njemu priſhel, in je mogel sdaj ſvetovati, sdaj ſvariti, sdaj proſiti, sdaj sapovedovati. — Kdo bi ne bil takrat miſlil, de mora veſ rastreſen in rasmiſbjen biti? Ali v’ ſredi ſvojih mnogih in teshavnih opravil je ſ. Vinzenz smiram mirin, v’ Bogu sbran, prijasin in dobrovoljin bil, sato ko-ſo vſe njeegove miſli, beſede in dela le v’ en kraj obernjene bile, namrezh v’ preſveto boshjo voljo.
»Vſe naſhe dela in opravila imajo ſvojo vrednoſt le po tem kakor je naſha volja s’ boshjo voljo ſklenjena; tako de, zhe jém ali se rasveſljujem, in zhe to ſtorim is tega namena, ko vém, de je to boshja volja, vezh sravin saſlushim, kakor ko bi ſvoje shivljenje dal bres tega namena. — Dobro v’ ſpominji ohrani to, kar ti tukej pravim; in kadar boſh káko opravilo imel, ſpomni ſe tega nauka, in boſh ſvoje opravilo dobro opravil.« - Tako uzhi ſ. Franziſhk ˛Salesi.
To je dobro rasumel neki boshji ſluhabnik, ki je v duhovſki pokorſhini shivel, in ki je trdno veroval, de ſkosi uſta vikſhiga mu Bog ſvojo voljo osnanuje. Imel je narezh navado rethi, kadar je per misi ſedel, ali kej drusiga vſakdanjiga opravljal: Sdej nevernikam pridgovam, kakor ſ. Franziſhk Kſaveri; sakaj to, kar ſe bilo nar boljſhiga v’ njegovih pridgah, je bilo, de je po boshji volji v’ Indii bil in pridgoval. In jeſt ſim tudi tukej po boshji volji; in boshja volja je, de naj to ſtorim, kar tukej delam.
