ljudmi tako malokdaj najdena, ktero je preſveta Deviza Marija tako popolnama imela. De ſe je ravno takrat, kadar ji je Angelj boshji osnanil, de bo boshja mati poltala, sa deklo Goſpodovo ſposnala.« — Tako piſhe ſveti uzhenik Bernard.
˛S. Vinzenz ſi je vedno persadeval, ſvoje zhednoſti in dobre dela pred ljudmi ſkrivati; ali vſi, ki ſo ga posniali, ſo jih vidili, le on ni nobene ſvoje dobre laſtnoſti vidil, ker ſi je le smiram ſvojo nevrednoſt pred ozhmi dershal, tako de drusiga nizh ni mogel na ſebi viditi, kakor kar je bilo nepopolnama; in ſam ſebe je le smiram vbogiga revesha imenoval.
Kadar je ſ. Teresija vſe tiſte gnade in darove premiſlila, ki jih je tako obilno od Boga prejela, ſe je le ſhe bolj ponishala, in je rekla, de Goſpod Bog s’ temi darovami le njeno veliko ſlaboſt podpira in pokonzu dershi, in de ſe is tega vidi, kako velika je njena ſlaboſt, ker toliko podpór potrehuje, kakor ſe vidi, de je kaka hiſha ſlaha, kadar ſe ji morajo povſod podpore podſtaviti, de ne pade.
»Kadar shelimo videni biti, in kadar naſ to veſeli, de ljudje od naſ govore in naſhe sadershanje hvalijo in de pravijo, de nam vſe dobro od rok gré in de zhudeshe delamo; kadar naſ to veſelí, to je hudo sa naſ, sakaj to ſtorí, de Boga posabimo, in de ſo vſe naſhe nar ſvetejſhi dela ognuſene. To je grosno nevarno, in naſ mozhno sadershuje na poti proti nebeſam. Ne morem sapopaſti, kako samore kdo to kerſhanſko reſnizo : Kdor ſe povikſhuje, bo ponishan, verovati, in vender ſi persadevati,
