ſliſhal rasshaljive beſede ali kako ozhitanje, ſe ni jesil, ſe ni pertoshil in tudi ne sgovarjal, ampak je poterpeshljivo molzhal, in je sa ſvoje rasshaljivze in ſovrashnike Boga proſil, de bi jim odpuſtil. — Kadar je imel veliko teshavnih opravil in drugih sopernoſt, ſe ni nikdar pertoshil ampak je imel navado rezhi: Hvala Bogu! Vſe sa dobro vsemímo kar nam Bog poſhlje.
»˛Sploh nauk ſvetnikov je ta, de ſvoje ozhi sdershevati in varovati, je gotovo edin nar boljſhih perpomozhkov k’ dobrimu in kerſhanſkimu shivljenju.« — Tako piſhe Pater Rodriguez.
V’ shivljenji ſ. Bernarda ſe bere, de ga je enkrat papesh Inozenzi s’ ſvojimi Kardiriali v’ njegov kloſhter obiſkat priſhel. Kadar je papesh she bliso bil, mu je ſ. Bernard s’ ſvojimi tovarſhi naproti priſhel; in tako modro je bilo njih sadershanje, de ni nobedin ſvojih ozhi povsdignil, de bi leté nar imenitniſhi in nar vikſhi duhovſke goſpode pogledal, tako de ſo ſe vſi sazhudili in Boga hvalili, ker ſo vidili, kako ſo ſe leti ſveti menihi premagovali in satajevali. — Dalje ſe bere od ſvetiga Bernarda, de zlo v’ ſvoji zelizi, ko je ſam bil, je ſvoje ozhi vedno satiral in sadersheval, takó de, kadar je she eno léto v’ nji bil, ni vedil, kakoſhna je, in kakó je ſtrop narejen. She bolj je v’ zerkvi ſvoje ozhi varoval, tako de nikdar ni vedil, kakoſhna je zerkev, in kaj je v’ nji.
Od ſvetiga Luzjnna marternika ſe bere, de je vedno ſvoje ozhi tako varoval, in de je njegovo sadershanje tako modro bilo de ſo ſe vzhaſi neverniki, ki ſo ga le ſamo vidili, she h’ kerſhanſki
