veri ſpreobernli, predinj jim je ſhe pridgovati sazhel.
Kakor je sdershevanje ozhi snamnje ſvetoſti, in perpomozhk k’ veliki popolnamoſti; ravno tako ſo proſti in rasujsdani pogledi grosno nevarni in pregreſhni, sapeljujejo v’ velike grehe in dajejo veliko pohujſhanje. Premiſlimo tukej le en ſam sgled. Kralj David je bil velik ſlushabnik boshji; ali s’ enim ſamim radovoljnim nezhiſtim pogledam, s’ kterim je sheno Urijevo pogledal, je v’ ſtraſhne grehe padel in zelimu ſvojimu kraljeſtvu veliko pohujſhanje dal[1].
»Verjemite mi, de satiranje ozhi, uſheſ in jesika je veliko vezh vredno, kakor ojſtre teleſne ſpokorne dela.« — Tako pravi ſ. Franziſhk ˛Salesi.
˛S. Vinzenz je po velikim in ſvetim persadevanji tako deljezh priſhel, de je ſvoje sunanje pozhutke popolnama v’ ſvoji ohlaſti imel in vedno satiral. Kadak je kam ſhel, ni nikamor pogledal, deſiravno bi ſe s’ tem ne bil nizh pregreſhil, ampak je nalaſh ſvoje ozhi satiral, in je pogoſto podobo krishaniga Jesuſa pogledal, ki jo je smiram per ſebi imel. Kadar je po opravku v’ hiſho kakiga imenitniga Goſpoda priſhel, ni ſvojih ozhi nikdár hotel na lepe rezhi oberniti, ki ſe v’ prebivaliſhih viſokih poſvotnih ljudi najdejo, ampak je smiram le v’ Boga in v’ nebeſa miſlil. — Nikdar ni nobene roshe utergal, de bi jo bil duhal, deſiravno to ni nizh greſhniga; in tudi kake druge lepó diſhezhe rezhí ni nikoli hotel poduhati; po bolniſhnizah
- ↑ II. Bukve kralj. 11.
