od ljudi zhaſten, in sa dobriga, modriga, previdniga in uzheniga ſposnan biti.« — ˛S. Vinzenz.
V’ shivljenji ſvetih puſhavnikov ſe bere, de ſe je neki puſhavnik hvalil, de je dve ſhtorje v’ enim dnevi naredil. Kadar je ſ. Pakomi, njegov vikſhi, to ſliſhal, ga je dobro poſvaril, in mu je sa njegov pregreſhik to pokoro dal, de je mogel te dve ſhtorje na ramo vseti , jih pred vſe puſhavnike neſti, in jih odpuſhenja proſiti, ker je te dve ſhtorje vezh obrajtal, kakor boshje kraljeſtvo; in jih je mogel proſiti, de naj sa- nj molijo. Daje mu je sapovedal, de mora pet meſzov vedno v’ ſvoji puſhavi biti, in vſak dan dve ſhtorje naredi. — S’ to ojſtro pokoro je hotel ſ. Pakomi na snanje dati, de sa boshjiga ſlushabnika ni nobene bolj nevarne rezhi, kakor prevsetne shelje, hvaljen in zhaſten biti.
To ſe poſebno v’ tem sgledu vidi. Bil je menih, Juſtin po imenu. Predinj je bil v’ kloſhter ſhel, je bil imeniten goſpod, in njegov kralj mu je hotel viſoko zhaſtitljivo ſlushbo dati, ali ni je hotel vseti, in ſe je v’ kloſhter ſ. Franziſhka podal v’ ponishno ſpokorno shivljenje. V’ kloſhtru je tako ſveto shivel, de je od Boga s’ poſebnimi gnadami obdarovan, in vzhaſi samaknjen bil. — Kadar je bogabojezhi papesh Evgen IV. to svedil, ga je k’ ſebi poklizal, in kadar je priſhel, mu ni perpuſtil, de bi mu bil noge kuſhnil, ampak ga je perſerzhno objel, in ſe je dolgo s’ njim od ſvetih rezhi pogovnrjal. Po tem ga je s’ ſvetimi rezhmi obilno obdaroral. — Leta velika zhaſt ga je pa prevsetniga ſtorila, ker jo je s’ dopadajenjem prejel, in
