is ſvójiga ſerza ſtrébi, toliko vezh boshji gnadi proſtora da.
»Kriſtjani vezhidel ſvoje popazheno ſerze le nekoliko nareshejo, pa ſi ne persadevajo, ga popolnama obresati. Le malokteri ſvoje ſerze zhiſto obreshe in ga od vſiga napzhniga nagnjenja otrebi.« — Tako pravi ſ. Franiſhk ˛Salesi.
Zhe jabelko, ktero gnjiti sazhne, le nekoliko naresheſh, bo ſhe smiram naprej gnjilo, de bo vſe sgnjilo; zhe pa vſe, kar je sgnjitiga, zhiſto obresheſh in otrebiſh, boſh jabelko ohranil.
»Kdor shelí v’ kerſhanſki popolnamoſti naprej priti, ſi mora poſebno perſadevati, de ſe ne da premagati od ſvojiga hudobniga nagnjenja; sakaj kdor po ſvojim nagnjenji ravná s’ eno roko to ſpet podere, kar je s’ drugo ſosidal. — De boſh pa ſvoje hudobne nagnjenja loshej premagal, ſe moraſh navaditi, jim kmalo od sazhetka soperſtati, sakaj kadar zhe odraſtejo in ſe terdno vkoreninijo, jih ni ſkorej vezh mogozhe premagati.« — Tako govori ˛S. Vinzenz.
˛S. Dorotej piſhe od sveſtiga ſlushabnika boshjiga, ki je imel mladenzha v’ ſvoji duhovſki ſkerbi, in pravi, de ſta ſe ſhla enkrat v’ hoſto ſprehajat. Modri ſlushabnik boshji ſe je te perloshnoſti poſlushil, de je ſvojimu uzhenzu lep in sveliszhanſk nauk dal, kteriga letá mladenizh nikdar vezh posabil ni. Kadar je namrezh v’ hoſti vidil majhne in velike dreveſa, je pokasal mladenzhu v’ pervizh majhno dreveſze, potlej nekoliko vezhi, po tem ſhe vezhi, in na sadnje veliko drevo; in mu je rekel, de naj leté ſhtiri dreveſa isruje. Pervo dreveſze je mladenizh s’
