nagnjenje, to je, tiſto nagnjenje, tiſti greh ali tiſto greſhno navado, ki nar bolj v’ naſ kraljuje, ki naſ sa ſabo vlezhe, ki naſ v’ nar vezhi nevarnoſt poſtavi, in ki naſ nar vezhkrat v’ greh perpravi. Dokler pa tega nagnjenja ne premagamo, ne bomo nikoli ſtanovitno po poti popolnamoſti hodili.« — Tako piſhe Pater Rodriguez.
Podóbo tega imamo v’ vojſki ˛Sirſkiga kralja soper kralja Israelſkiga, v’ kteri je bil Sirſki kralj ſvojim vojſhakam sapovedal, de naj ſe soper nobeniga drusiga ne vojſkujejo, kakor soper Israelſkiga kralja; sakaj previdil je, de zhe kralja premagajo, bo kmalo vojſka dokonzhana. In tako ſe je sareſ sgodilo. Israelſki kralj Ahab je bil ſmertno ranjen, in je tudi kmalo po tem umerl, in vojſka je bila dokonzhana.[1]
˛S. Ignazi je imel v’ ſvojim ordnu mladenzha, ki je bil grosno k’ nagli jesi nagnjen, in mu je tedaj vezhkrat rekel: Moj ſin, premagaj letó hudobno nagnjenje, in boſh imel lepſhi krono v’ nebeſih, kakor marſikteri drugi, ki je bolj krotke nature. — In kadar ſe je njegov vikſhi pred ſvetim Ignazjem pertoshil, de s’ tem mladenzhem ne more nizh opraviti, mu je odgovoril: Poterpite s’ njim; jeſt miſlim de je leta mladenizh v’ nekterih meſzih delj priſhel po poti proti popolnamoſti, kakor marſikteri drugi, ki ni tako k’ jesi nagnjen, v’ zelim letu. — ˛S. Ignazi je bil ſam tudi mozhno k’ nagli jesi nagnjen; pa ſi je tako dolgo persadeval, to hudobno
- ↑ III. bukve kralj. 22, 31.
