nagnjenje premagati, de je s’ boshjo pomozhjo tako rekozh ſvojo hudobno naturo prenaredil, in de je tako krotak in prijasin poſtal, kakor ko bi bila njegova natura vſa h’ krotkoſti nagnjena.
˛S. Franziſhk ˛Salesi je ozhitno ſposnal, de je imel poſebno dva hudobna nagnjenja v’ ſebi, namrezh nagnjenje k’ poſvetni ljubesni, in nagnjenje k’ nagli jesi; in pravi, de je pervo nagnjenje s’ lépo, drugo pa s’ ſilo premagal. Kadar je namrezh ſposnal, de je njegovo ſerze tako k’ ljubesni nagnjeno, de ne more bres nje shiveli, je vſe ſvoje nar ljubesnivſhi obzhutke proti Bogu obernil, in bolj ko je sazhel Boga ljubiti, bolj ſe mu je pregreſhna poſvetna ljubesin oſtudna sdela, tako de je she obljubo vezbne zhiſtoſti ſtoril, ko je bil ſhe v’ ſholi. — Naglo jeso in nepoterpeshljivoſt pa je s’ ſilo premagal, ker ſi je s’ boshjo pomozhjo per vſaki perloshnoſti persadeval, jo satirati, in ker ſe ji nikdar ni premagati dal. S’ tem vednim premagovanjem je na sadnje tako ljubesniv in krotak poſtal, de je bilo viditi, kakor ko bi bila v’ njem zhednoſt krotkoſti zhloveſhko podobo na-ſe vsela.
»Kadar kdo preveliko nagnjenje do kakiga opravila v’ ſebi obzhuti, zhe je to opravilo ſhe tako ſveto in dobro, naj ga raji odloshi sa kak drug zhaſ, in naj ga nikar ne sazhne, dokler njegovo ſerze popoſnama v’ mir in pokoj ne pride, sato de ne bo laſtna ljubesin ſkrivej omadeshovala zhiſtoſti namena.« — Tako govori ſ. Vinzenz.
Leta ſvetnik je imel navado ſam tako ravnati, kakor naſ tukej uzhí. Enkrat mu je priſhel
