˛S. Katarina is Genue je v’ tem nar vezhi veſelje najdila, ſvoje miſli, ſvoje namene in ſvojo laſtno voljo vedno satirati, in volji drugih podvrezhi. In kadar je v’ ſebi zhutila nagnjenje do kake rezhi, zhe je bila tudi perpuſhena, ga je prezej satajila, in je nalaſh to ſtorila, kar je temu nagnjenju naſproti bilo.
Od nekiga ſlushabnika boshjiga ſe bere, de je vſelej, predinj je ſhel ſvojiga vikſhiga kej proſit, préd Boga proſil, de naj vikſhimu miſel da, njegove proſhnje ne dovoliti, zhe je to Bogu bolj dopadljivo.
»Nar vezhi dar, ki ga samoremo od Boga na tem ſvetu prejeti, je to, kadar nam da gnado, de vemo in hozhemo in samoremo ſami ſebe premagovati in ſvojo laſtno voljo satirati.« — Tako pravi ſ. Franziſhk ˛Seraſinſki.
Rasſvetljena boshja ſlushabniza ſ. Koleta je rekla, de ſvoje laſthe miſli in ſvojo laſtno voljo satajevati je boljſhi in bolj saſlushno, kakor vſe bogaſtvo tega ſvetá sapuſtiti.
˛S. Bernard je ravno tako miſlil, in je imel navado rezhi, de vſi grehi is ene ſame korenine pridejo, to je, is laſtne volje.
Varuj ſe ſvojoglavnoſti ſizer te bo upijanila; med pijanim in ſvojoglavnim zhlovekam ni nobeniga raslozhka, sakaj pervi tako malo pamet poſluſha, kakor drugi.« — Pravi ſ. Franziſhk ˛Salesi.
˛Svojoglavnoſt je shelesin sid, kteri naſ od Boga odlozhi; kdor ſe pa rad s’ modrimi ljudmi poſvetova, ravná po boshji beſedi[1].
- ↑ ˛Sir. 32, 24.
