prevezh premiſhljeval. Kadar je to ſ. Janes Kapiſtran vidil, mu je rekel: »O Juſtin! Angelj ſi ſhel pred papesha, ſatan ſi priſhel nasaj.« — In to je bilo reſ; sakaj vſak dan je bil bolj prevseten in hudoben; na sadnje je rasbojnik in ubijaviz poſtal, in je ſvoje shivljenje v’ jezhi ſklenil. — Ni zhudi. Le ponishnim Bog gnade daje, prevsetnim pa soper ſtoji.
˛S. Tomash Akvin je od ſvoje mladoſti smiram hvalo in zhaſt ſovrashil; sato pa tudi ni bilo nikdar nobene beſede laſtne hvale is njegovih uſt ſliſhati.
»Moj Bog! kaj le miſlimo sadobiti s’ tem, de ſe pred ſtvarmi zhaſtitljive ſkasujemo in jim dopaſti shelimo? Kaj je na tem leshezhe, zhe naſ ſtvari kakoſhne rezhi obdolshujejo in naſ sanizhujejo, zhe ſmo le pred tabo nedolshni? — O ko bi vender nikdar ne nehali, lete reſnize premiſhljevati, de bi v’ popolnamoſti bolj viſoko priſhli! — Svetniki niſo vezhiga veſelja posnali, kakor nesnani, in od vſih saversheni shiveti.« — Tako piſhe ſveti uzhenik Bernard.
V shivljenji ſvetih puſhavnikov ſe bere od kloſhterſkiga vikſhiga, ki je grosno ponishno in ſveto shivel, in je shelel svediti, kje je kaka prav ſveta duſha, de bi ſe od nje nauzhil, bolj popolnama Bogu ſlushiti. Bog je njegove shelje dopolnil in mu je na snanje dal, de v’ Tehajſkim kloſhtru, (v’ kterim je bilo takrat okoli petſto nun) je ſveta duſha, vſim nesnana, od vſih savershena, ali pred Bogam zhaſtitljiva savolj njene velike ponishnoſti. — Leti nuni je bilo ime Isidora. Bila je prezhudno ponishna, in je ſerzhno shelela, od vſih sanizhevana biti. Revno