Stran:Baraga Slate jabelka.djvu/220

Stran je bila lektorirana


ljubiti, in ga tolikanj bolj ljubi, kolikor ga bolj posná.» — Tako uzhi ſ. Teresija.

Naſh Goſpod in Svelizhar Jesuſ Kriſtuſ je vredin vſe naſhe ljubesni, ker naſ ravno takó ljubi, kakar ſam ſebe. De naſ reſ tako ljubi, nam ſkashe: Pervizh, ker je tolikanj sa naſhe svelízhanje ſtoril, in ſhe vedno vſe ſtorí, kar je od njegove ſtraní sa naſhe svelizhanje potrebno. Drugizh, ker neisrezheno shelí, naſho ljubesin imeti, in ſi persadeva, ſe nam na snanje dati, de bi ga zhe dalje bolj ſposnali in bolj ljubili. Tretjizh, ker tako dobrotljivo s’ nam poterpí, kadar ga tako ne ljubimo, kakor naſ on ljubi, in kakor shelí, od naſ ljubljen biti; in ker naſ ne neha ljubiti.

»Kadar kdo takó deljezh pride, de zelo ſvoje ſerze Bogu da, sgubí nagnjenje in ljubesin do vſih drugih rezhí, v’ nobeni ſtvari vezh ne najde troſhta, ſe na nobeno rezh vezh ne sanaſha, ampak le na Boga, in vnemar puſtí ſvojo laſtno zhaſt in ſvoj laſtin dobizhek. — Tako pravi ſ. Teresija.

˛S. Bernard pravi: Kadar mì ſhe kaka ſtvar veſelje in troſht daje, ſi ne upam rezhi, de je ljubesin boshja v’ meni gorezha. Svéta kraljiza Eſtra je imela pravo ljubesin do Boga, ker je s’ ſredi kraljeviga velizhaſtva in vſih poſvetnih vshitkov ſvoje miſli in shelje le per Bogu imela, in ker je nikdar nobena rezh ni veſelila , ampak le Goſpod njeni Bog[1].

˛S. Ignazi je bil v’ ljubesni do Boga tako viſoko priſhel, de je vſako drugo ljubesin in

  1. Eſtra 14, 18.