leté ſvete beſede brat, rekozh: Pojdi ſe v’ ſhpegel pogledat, de boſh vidila, kakoſhna ſi.
»Naſha ljubesin do blishnjiga je snamnje naſhiga isvoljenja v’ vezhno svelizhanje; sakaj po nji ſmo ſposnani, de ſmo reſnizhni uzhenzi Kriſtuſovi; [1] in ravno letá ſveta zhednoſt je Jesuſa v’ revſhino tega ſvetá in v’ grenko ſmert na krishi perpravila. Toraj, kadar ſe v’ perloshnoſti snajdemo, is ljubesni do blishnjiga kej terpeti, hvalimo Boga.« — Tako govori ſ. Vinzenz.
Boshji ſlushabnik Evlogi je bil uzhen, imenitin in bogat mosh. Kadar je bila gnada boshja njegovo ſerze rasſvetlila, je ſklenil, ſvojo poſvetno uzhenoſt sapuſtiti, in v’ prihodnje le Bogu ſlushiti. Tedaj je rasdelil med uboge ſkorej vſe ſvoje premoshenje, in je shelel, ſhe kej drusiga is ljubesni do Boga in blishnjiga ſtoriti. Kmalo je lepo perloshnoſt najdil; vidil je namrezh revesha na poti ſedeti, ki ni imel ne rok ne nog; in je prezej Bogu obljubo ſtoril, de bo sa tega revesha ſkerbel, dokler bo shivel; s terdnim saúpanjem, de ſi bo s’ tem boshje uſmiljenje perdobil. Ga je tedaj v’ ſvojo hiſho neſil, in mu je ljubesnivo ſtregel zelih petnajſt lét. Nasadnje je pa ta revesh nehvaleshin poſtal, in je sazhel ſvojlga dobrotnika sanizhevati in ſovrashiti, in mu je rekel: Gotovo ſi ti v’ popreſhnih létih grosno veliko tatvine in krivize ljudem ſtoril, in hozheſh sdaj s’ tem, kar meni ſtoríſh, ſvoje grehe sakriti. Jeſt pa nozhem vezh per tebi biti; hozhem meſó jeſti. Neſi me ſpet
- ↑ Jan. 13, 35.
