poſtavah in po pokorſhini shiveti. To je ſizer teshavno sareſ; pa je potrebno. Persadevanje in navada to rezh polajſha.« — Tako pravi ſ. Franziſhk ˛Salesi.
V’ ſtarih sgodhah ſe bere, de je modri kralj Likurg dva mlada pèſa, ki ſta bila obedva od ene rodovine, isredil, in je eniga smiram v’ hiſhi imel in mu dobre jedí dajal; drugiga pa na lov navadil. Kadar ſta bila odraſhena, je kralj ljudſtvo ſkup poklizal, in kadar je bilo veliko ljudi ſkupej sbranih, je priſhel kralj in je ſvoja pèſa s’ ſabo perpeljal; ſe je obernil proti ſvojim podloshnim in jih je uzhiti sazhel, de navada veliko ſtorí, in de kakor ſe natura k’ hudimu ali k’ dobrimu navadi, tako pa ravná. — Po tem je vergel pèſama jedí, in ob enim je ukasal tudi sajza ispuſtiti. Kadar je pèſ, ki je bil lova navajen, sajza sagledal, je puſtil jed in je sa sajzam planil; uni pa, ki je bil leniga shivljenja navajen, je le naprej jedil. — Glejte, je na to rekel modri Likurg, kako mozh ima navada! Letá pèſa ſta obedva od ene rodíne, pa vender enako ne ravnata, ampak vſak tako ſtorí, kakor je navajen. Gotovo je tedej, de navada premaga tudi naturno nagnjenje, zhe je ſhe tako mozhno.
»Vſa uzhenoſt ſvetnikov je v’ tih dvéh rezhéh sapopadena: Storiti in terpeti. In kdor je te dvé rezhi boljſhi opravil, tiſti je vezhi ſvetnik.« — Tako govori ſ. Franziſhk ˛Salesi.
Belj zhe kdo shivljenje ſveſnikov bere, belj ſposná reſnizo tih beſedi ſvetiga ſhkoſa ˛Salesja. In kerſhanſka reſniza naſ uzhí, de le po velikih teshavah bomo samogli v’ nebeſa
