Stran:Baraga Slate jabelka.djvu/253

Stran je bila lektorirana


to ſo rezhí, ki jih vſak lahko ſtorí; sakaj bi ſe tedaj ne ſtorile? Kùpèz malokdej perloshnoſt najde, veliko dnarjev na enkrat perdobiti; majhnih dobizhkov pa vſak dan lahko veliko ſtorí. In zhe sna te majhne dobizhke dobro oberniti, ravno s’ tem obogati. — O kakó bi mi ſveti in bogati v’ saſlushenji poſtali, ko bi snali prav v’ dobro oberniti vſe perloshnoſti, ki jih, v’ ſvojim ſtanu najdemo! — Persadevajmo ſi tedaj, to kar nam je per rokah, dobro opraviti, in danaſhnji dan dobro preshiveti.« — Tako uzhi zhaſtitljivi ſveti Franziſhk ˛Salesi.

˛S. Filip Neri je imel gorezhe shelje, ſvojo kri sa kerſhanſko vero preliti, in je tedaj shelel v’ Indjo iti nevernikam pridgovat. Ali Bog mu je na snanje dal, de to ni njegova volja, in de njegova Indja je v’ Rimu. Je tedaj v’ Rimu oſtal, in ſe je vſake majhne in velike perloshnoſti takó dobro v’ boshjo zhaſt in v’ svelizhanje duſh poſlushil, de je velik ſvetnik poſtal.

»S’ tem ſi veliko krivizo ſtorimò, ker hozhemo Bogu le po ſvoji volji ſlushiti, ne po njegovi. Kadar Bog hozhe, de naj bomo bolni, hozhemo mi sdravi biti; kadar on hozhe, de naj mu s’ terpljenjem ſlushimo, mu hozhemo s’ delam ſlushiti; kadar on hozhe, de naj ljubesin ſkasujemo, hozhernu ponishnoſt ſkasovati; kadar on hozhe, de naj ſe popolnama v’ njegovo voljo podamo, hozhemo boshjo ſlushbo opravl]ati in moliti. In tega ne sato, kakor de bi tiſte rezhí, ki jih mi hozhemo opravljati, Bogu bolj prijetne bile, ampak sato, ko ſo nam bolj prijetne. To je gotovo nar vezhi sadershek naſhe popolnamoſti, sakaj gotovo je,