Stran:Baraga Slate jabelka.djvu/260

Stran je bila lektorirana


To reſnizo je ſ. Filip Neri dobro sapopadel; satorej je ſvoje ſpokornike smiram ſvaril, de naj ne bodo shaloſtni in nevoljni, kadar imajo ſkuſhnjave in duſhne teshave, sakaj Goſpod Bog, kadar hozhe komu kako zhednoſt dati, vzhaſi perpuſtí, de ima préd hude ſkuſhnjave soper letó zhednoſt; in zhe jih ſtanovitno premaga, mu Bog letó zhednoſt in duſhni mir dodelí.

»Ponishnoſt in ljubesin ſte kakor grunt in ſtreha per hiſhi; perva je nar nishi, druga nar viſhi; vſe druge zhednoſti ſo med tema dvema. Toraj ſi moramo persadevati, de jih vedno dobro ohranimo; sakaj snano je, de kadar ſe per kakim sidanji grunt in ſtreha dobro ohranita, je vſe sidanje dobro ohranjeno.« — Tako pravi ſ. Franziſhk ˛Salesi.

Vſi ſvetniki boshji ſo ſi persadevali, te dve poglavitne zhednoſti smiram ohraniti in mnoshíti; poſebno ſo pa nekteri grosno imenitni bili v’ tih zhednoſtih, kakor poſtavim ſ. Franziſhk is Paule, kteri savolj ſvoje velike ponishnoſti ni le ſam niskoſt in sanizhevanje ljubil, ampak je tudi hotel, de naj ſe ordin, ki ga je on poſtavil, imenuje Orden nar manjſhih. In njegova ljubesin do Boga je bila tako gorezha v’ njegovim ſerzu, de je vzhaſi zlo njegov shivot veſ gorezh in ognjen bil.

»Kadar kdo sareſ poboshno shiví, zhuti v’ ſebi shelje, zhe dalje bolj poboshno shiveti; in delj ko pride po poti kerſhanſke popolnamoſti, bolj ſe v’ njem pomnoshijo leté shelje. Ker luzh njegoviga ſposnanja zhe dalje bolj ſvetla poſtane, ſe mu smiram sdí, de nima ſhe nobene zhednoſti, in de nizh dobriga ne ſtorí;