in zhe ſe mu tidi sdí, de ima kako zhednoſt ali de ſtorí kej dobriga, ſe mu vſe grosno nepopolnama in malo vredno sdí. Satoraj ſi vedno in neutrudeno persadeva, na poti popolnamoſti naprej priti.« — Tako uzhi ſ. Lorenz Juſtinian.
Od ſvetiga Fulgenzja ſe bere, de je tako shelel, kerſhanſko popolnamoſt sadobiti, de vſe, kar je dobriga ſtoril, ſe mu je malo ali nizh sdelo, in ſi je smiram boljſhi biti persadeval.
˛S. Vinzenz, deſiravno je bil tako velik ſvetnik, ſe je vſak dan ſlabſhiga ſposnal, in ſi je vedno persadeval, ſe poboljſhati. — In ravno to ſe lahko tudi od vſih drugih ſvetnikov boshjih rezhe.
»Kadar kdo dobrovoljno prejme poſvarjenje, da na snanje, de ljubi zhednoſti, ki ſo njegovim pregreſhkam naſproti, savolj kterih je poſvarjen. In to je dobro snamnje, de po poti proti popolnamoſti hodi.« — Tako pravi ſ. Franziſhk ˛Salesi.
Puſhavnika ˛Serapiona je bil priſhel edin njegovih ravno-puſhavnikov obiſkat. ˛Serapion ga je prijasno ſprejel in mu je rekel: Narpred moliva, potlej ſe bova pogovarjala. Ali njegov tovarſh mu je odgovoril, de je tako velik greſhnik, de ni vredin puſhavſkiga oblazhila noſiti, in tudi ni vredin moliti. — Modri ˛Serapion je ſposnal, de njegovimu tovarſhu prave ponishnoſti manka, in de to ga od popolnamoſti sadershuje, in ga je tedaj tako poſvaril: Ljubi moj brat, zhe bozheſh popolnama biti; oſtani v’ ſvoji puſhavi in delaj, in nikar nikamor ne pojdi, sakaj; to ni dobro sa-te, de okoli hodiſh. — Te
