gnade v’ naſhim ſerzu.« — Tako govori ſ. Franziſhk ˛Salesi.
Od boshje ſlushabnize ſe bere, ki je bila hudo bolna in je vzhaſi take bolezhine obzhulila, kakor ko bi bila v’ pekli; in dolgo zhaſa je v’ takim ſtanu bila. Ali per vſim tem je bila smiram popolnama v boshjo voljo vdana; in enkrat, ko ſo bile njene bolezhine nar hujſhi, je tako molila: O moj preljubesnivi Goſpod! ſpomni ſe, de ſim tvoja uboga ſtvar, in ravnaj s’ mano kakor ti hozheſh, sdej in v’ vezhnoſti. Popolnama ſe v’ tvoje roko dam, in ſim perpravljena vſe terpeti, kar je tebi dopadljivo. — Letá molitev in letó popolnama vdajenje v’ boshjo voljo je bilo Bogu tako dopadljivo, de jo je kmalo po tej molitvi k’ ſebi poklizal, in jo je vpeljal v’ veſelje njeniga Goſpoda.
Ravno tako ſo bili tudi vſi drugi ſvetniki ſtanovitno v’ boshjo voljo vdani, in ſo s’ tem v’ popolnamoſti tako viſoko priſhli, de niſo nasadnje vezh ſami ſebi ampak le Bogu shiveli. Poſtavim ſ. Katarina is Genve je is ſerza in po pravizi rekla: Zhe ſim shiva ali mertva, ſim smiram Jesuſova. Nizh vezh nimam ſvojiga; nobena rezh ni moja ; Bog mi je vſe ; drusiga nizh nozhem imeti, kakor to, de ſim Goſpodova. — O ſvét, ti ſi smiram ravno tiſti, in jeſt ſim bila do sdej tudi smiram ravno tiſta; ali v’ prihodnje nozhem vezh taka biti.
»Uzhímo ſe od Jesuſa v’ jaſlih, koliko ſe morajo vſe rezhí tega ſvetá obrajtati.« — Pravi ſ. Franziſhk ˛Salesi.
˛Sina boshjiga v’ revſhini in v’ sanizhevanji vſih zhaſnih rezhí viditi, in vender ſhe po tih
