rezheh hrepeneti, jih sheleti in iſkati, to ſe gotovo ne pravi, Jesuſa ljubiti, ga poſnemati in sa njim hoditi.
˛S. Edviga, poljſka kraljiza, po tem ko je bila ſvét sapuſtila, ni nikoli nizh vezh od rezhí tega ſvetá govorila, in tudi ni hotla od njih govoriti ſliſhati, kakor le toliko, kolikor je bilo Bogu v’ zhaſt in duſham v’ svelizhanje.
»Zhe hozheſh imeti kratek in dober perpomozhek, kteri je perpomozhek vſih perpomozhkov, ki nam nar bolj pomaga, vſe ſkuſhnjave in teshave premagati in ſi kerſhanſko popolnamoſt perdobiti, nikdar is miſli ne ſpuſti prizhujozhnoſt boshjo.« — Tako piſhe ſveti uzhenik Basili.
Ravno letá ſveti uzhenik piſhe od ſvojiga prijatla, ki je bil duhovin, de ga je hudobni zeſar Julian, ki je kerſhanſko vero savergel, hudo preganjal savolj kerſhanſke vere, in mu je ſhe hujſhi martre shugal, zhe ne bo ſvoje vere savergel; ali letá duhovin je v’ vſih tih velikih in nevarnih ſkuſhnjavah ſtanovitin oſtal, in je rekel, de ſe je le s’ tem samogel v’ ſtanovitnoſti ohraniti, ker mu prizhujozhnoſt boshja ni nikoli is miſli priſhla.
Egiptovſki Josheſ ſe je v’ hudih ſkuſhnjavah Boga ſpomnil in ſe je greha obvaroval. Kako bi samogel to hudobijo ſtoriti, je rekel, in pred ſvojim Bogam greſhiti? [1] — In Susana je rekla, kadar ſe je v’ nevarni ſkuſhnjavi snajdila: Boljſhi mi je bres pregreſhniga djanje v’
- ↑ I. bukve Mojs.
