Stran:Baraga Slate jabelka.djvu/272

Stran je bila lektorirana


bolna bila, in Bog mu je na snanje dal, de naj ſi sbere ſmert ali pa sdravje ſvoje shene, de kakor bo shelel, tako ſe bo sgodilo. Leta dobrota boshja je ſerze ſ. Franziſhka mozhno ginila, in je rekel: O Goſpod, sakaj meni daſh to rasſoditi, kar ti nar bolje veſh? Meni je vſe enako, kar ſe sgodi; le to shelim, v’ vſih rezheh po tvoji ſveti volji ravnati, sakaj kdo samore bolje vediti, kaj mi je dobro, kakor ti? Satorej ſtori, o Goſpod, kakor ti je dopadljivo, ne le s’ mojo sheno, ampak tudi s’ mojimi otrozi in s’ mano. Sgôdi ſe tvoja volja. —

Lep sgled, kako ſe mora kriſtjan popolnama v’ boshjo voljo vdati, nam je dal ſlep mosh, od kteriga ſe bere, de je enkrat s’ veliko gorezhnoſtjo molil, de bi pogled sadobil, in Bog mu ga je dal. Ali kmalo po tem je sazhel premiſhljevati, de mu to morebiti ni v’ svelizhanje, de vidi; in je tedaj Boga proſil, de naj mu prezej ſpet pogled vsame, zhe to ni dobro sa njegovo svelizhanje, de vidi. Na to mu je Bog pogled vsel; in leta ſlushabnik boshji je po tem do konza ſvojiga shivljenja v’ perſerzhnim ſvetim veſelji shivel, ker je popolnama preprizhan bil, de ſe mu po boshji volji godí. — In tako bi mogli tudi mi v’ vſih pergodbah veſéli in sadovoljni biti, ker vemo, de vſe, kar ſe nam pergodí, ſe nam le po boshji volji ali po boshjim perpuſhenji pergodi, sakaj Jesuſ pravi, de ſhe zlo en ſam vrabez, ki je tako majhna ſtvar, ne pade na semljo bres volje naſhiga nebeſhkiga Ozheta; in de ſo vſi laſje naſhe glave ſoſhteti. [1]

  1. Mat. 10, 29. 30.