»O kako lepo je viditi kriſtjana, ki ni na nobeno zhaſno rezh navesan, ki je perpravljen k’ vſakimu opravilu po zhednoſtih in po ljubesni; ki je prijasin s’ vſimi ljudmi; ki mu je vſe eno, zhe ima to ali uno opravilo, zhe ima troſhte ali teshave; in ki je veſ sadovoljin in veſél, de ſe le boshja volja sgodi,« — Tako pravi ſ. Franziſhk ˛Salesi.
S’ temi beſedami je leta ſvetnik ſam ſebe na tanko popiſal, bres de bi bil ſam hotel, sakaj ravno tak je bil, kakor tukej govorí.
»Kadar ſe bomo popolnama v’ boshjo voljo podali, in kadar bomo vſo ſvojo voljo in vſe ſvoje nagnjenje preſveti boshji volji podvergli, takrat bomo vidili ſvoje duſhe popolnama s’ Bogam sedinjene, de bomo lahko s’ ſvetim Paulam rekli: Jeſt shivím, ali ne jeſt, ampak Kriſtuſ v’ meni shiví.« — Pravi ſ. Franziſhk ˛Salesi.
Leta ſvetnik je poſebno v’ sadnjih létih ſvojiga shivljenja tako viſoko priſhel, de je le ſamiga Boga v’ vſih rezheh shelel, ljubil in vidil; in je velikokrat te beſede isrekel: O Goſpod! koga je v’ nebeſih sa-me, in koga shelím na semlji, kakor le ſamiga tebe! Ti ſi moj dél in moje bogaſtvo in moje vſe, na vekomej! — ˛Srezhin kriſtjan, kteri tako deljezh pride, de drusiga nizh ne shelí, kakor le Boga; ki le v’ Bogu shiví in Bog v’ njem.
»Dokler je kdo navesan na káko ſhe takó majhno rezh, ſe ne bo samogel popolnama do sedinjenja s’ Bogam povsdigniti, zhe ima ſizer ſhe toliko zhednoſti. Vſe eno je, zhe je ptizh
