s’ debelo ali s’ tanko nitjo pervesan, sakaj zhe je tudi ſhe s’ tako tanko pervesan, ne bo mogel leteti in ſe nakviſhko povsdigniti, zhe je ne preterga. — Ah, kako shaloſtno je viditi nektere duſhe, ki ſo, kakor barka na morji, napolnjene s’ veliko vrednim blagam dobrih dél, ſvetih opravil in boshjih gnad; ali ker ne pretergajo kakiga majhniga nagnjenja do kake zhaſne rezhí, ne morejo nikdar priti do sedinjenja s’ Bogam, do kteriga bi vender lahko priſhle, ki bi hotle terdno in ſtanovitvo ſkleniti, tiſto majhno sveso pretergati, s’ ktero ſo ſhe na kako ſtvar navesane. Sakaj kakorhitro je duſha popolnama prasna od vſiga nagnjenja do poſvetnih rezhí, Bog ne more drugazhi, kakor de jo s’ ſvojo gnado napolne; kakor ſolnze ne more drugazhi, kakor de napolne s’ ſvojo ſvetlobo kàk kraj, kakorhitro mègle in oblaki is tega kraja sginejo.« — Tako piſhe ſveti uzhenik Janes Krisoſtom.
V’ shivljenji ſ. Gregorja, papesha, ſe leta pergodba bere: Bogat poſvetin mosh ſe je bil k’ Bogu ſpreobernil, in je shelel, veliko pokoro sa ſvoje grehe ſtoriti. Je tedaj ſvét in vſe bogaſtvo sapuſtil, in ſe je v’ puſhavo podal, in ni nizh drusiga ſabo neſil, kakor mazhko, ki jo je grosno rad imel. Po tem, ko je she veliko lét Bogu v’ puſhavi ſlushil s’ molitvijo in s’ ſpokornimi deli, je enkrat Boga proſil, de naj mu ſposnati da, kolikoſhno je plazhilo, ki ga bo v’ nebeſih imel. Bog mu je tedaj na snanje dal, de njegovo plazhilo bo enako plazhilu papesha Gregorja. Nad tem ſe je puſhavnik
