Stran:Baraga Slate jabelka.djvu/284

Stran je bila lektorirana


pozhutke, kolikor je Bogu v’ zhaſt, per vsaki perloshnoſti is ljubesni do Jesuſa, kteri na tem ſvetu nobeniga drusiga veſelja in vshitka ni hotel imeti, kakor voljo ſvojiga Ozheta dopolnovati; in to je Jesuſ imenoval ſvojo jéd [1]. — Poſtavim kadar imaſh shelje, kej viditi ali kej ſliſhati, kar ni ravno Bogu k’ zhaſti, in kar te nizh bolj k’ Bogu ne perpelje, sateri te shelje in nikar ne glej in nikar ne poſluſhaj; in zhe ne moreſh drugazhi kakor viditi in ſliſhati, vſaj nikar ne pervoli. — Persadevaj ſi tudi, vſelej to ſebi isvoliti, kar je bolj teshavno, soperno, revno in ſlabo; in sheli terpeti in sanizhevan biti. — Tako uzhi ſ. Janes od Krisha.

˛S. Franziſhk Borgja je vezhkrat Boga proſil, de naj soperne ſtorí vſe vshitke tega ſvetá; in ſi je tudi ſam persadeval, ſi jih soperne ſtoriti. Torej je ſkerbno iſkal in s’ veſeljem ſprejel vſe to, kar je njegovi laſtni ljubesni in njegovimu natornimu nagnjonju naſproti bilo, v’ jedi, v’ oblazhilu, v’ ſtanovanji in v’ vſih rezheh; in s’ tem perpomozhkam je s’ Bogam sedinjen shivel.

»Zhe sheliſh ſe s’ Bogam sediniti, ſi persadevaj, notranjo ſkrito shivljenje ohraniti; in ſe ne rasodevaj, ne v’ beſedah, ne v’ djanji, ne v’ ſhegah. Glej, de v’ ſvojim notranjim oſtaneſh s’ ſamim Bogam, kteri ti je povſod prizhujozh; in ne puſti nizh od tega noter priti, kar vidiſh ali ſliſhiſh.« — Pravi boshji ſlushabnik Henrik.

  1. Jan. 4, 34.