Stran:Baraga Slate jabelka.djvu/30

Stran je bila lektorirana


bila na vertu kapeliza, v’ kteri je ˛Seraſin smiram molil. Enkrat je priſhel unajni Pater obiſkat vikſhiga tiſtiga kloſhtra, v’ kterim je ˛Seraſin prebival in ſta ſhla ſe ſprehajat na vert. Kadar bliso kapelize prideta, pravi vikſhi. Pater tukaj bote ſvetnika vidili. — Ko prideta kje najdeta ˛Seraſina, ki moli. — Kaj delaſh tukaj, hinjaviz! mu pravi nalaſh vikſhi s’ ojſtrim glaſam. Le sato hodiſh ſem molit, de te ljudje vidijo. Poberi ſe, ſram te bodi, de tako ljudi goljſaſh. — To ozhitanje je ˛Seraſin s’ veliko ponishnoſtjo prejel, je tla kuſhnil in s’ tako veſelim oblizhjem is kapelize ſhel, kakor ko bi mu bil kdo nar veſelſhi novizo povedal.

V’ shivljenji ſvetih puſhavnikov ſe bere, de je bil ſ. Amoni na tako viſoko ſtopnjo popolnamoſti priſhel, de je tako neobzhutljiv poſtal, sa rasshaljenje in sanizhevanje, kakor kamin; in kolikorkoli mu je kdo rasshaljenja in krivize ſtoril, ni nikdar miſlil, de ſe mu kriviza dela, ampak de vſe to in ſhe vezh saſlushi.

»Reſnizhno ponishin kriſtjan mora sareſ sheleti sanizhevan, saſramovan, preganjan, in po krivizi obdolshen biti. Zhe sheli Kriſtuſa poſnemati, in v’ kteri rezhi ga samore loshej poſnemati, kakor v’ tej? — O kako bo tiſti, ki ſe veſeli, de ga ljudje sanizhujejo in sa norza imajo tam per ſodbi boshji ſposnal, de je bil moder; sakaj vezhni Modroſti ſe je ravno tako na ſvetu godilo.« — Tako piſhe ſ. Teresija.

V’ ſvetim piſmu ſe bere, de je kralj Herod s’ ſvojimi vojſhaki Jesuſa, vezhno Modroſt, sanizheval in saſramoval in sa norza imel.[1]

  1. Luk 23, 11.