Stran:Baraga Slate jabelka.djvu/32

je bil leta ſveti ſlushabnik boshji v’ ſvojim nar vezhim veſelji. Pridno je ſvoje delo na vertu opravljal, in tudi v’ kloſhtru je vſe opravil, kar je bilo nar ſitniſbiga in nar sanizhljivſhiga; in kadar je le samogel, je tudi po nozhi, ko ſo vſi ſpali, dela drugih menihov opravil, tako de ſo ſe vſi zhudili, kadar ſo sutrej k’ ſvojimu delu priſhli, in ſo she veliko ſtorjeniga najdili, bres de bi bili vedili, kdo je to ſtoril. — Tako je leta ſveti mosh tri leta shivel, perſerzhno veſel, de je tako lepo perloshnoſt najdil, nesnan in sanizhevan biti. — Ali menihi njegoviga kloſhtra pa niſo bili veſeli, de ſo tako dobriga ozheta sgubili, in ſo ga povſod ſkerbno iſkali. Zlo v’ leta daljni kloſhter ſo ga priſhli iſkat, in ſo ga prezej ſposnali, ko je ravno vert gnojil. S’ velikim veſeljem ſo ſe mu k’ nogam vergli in ſo ga proſili, de naj ſpet nasaj gre v’ njih kloſhter. Kadar ſo drugi menihi to vidili, ſo ſe grosno zhudili de ſe temu sanizhevanimu ſtarimu greſhniku k’ nogam vershejo; ali ſhe veliko bolj ſo ſe sazhudili, kadar ſo ſliſhali, de je Paſnuzi, sakaj leto zhaſtitljivo ime je bilo vſim tiſtim meniham od nekdaj snano. Sdaj ſe mu tudi oni k’ nogam vershejo in ga proſijo, de naj jim odpuſti, ker ſo ga tako sanizhevali. ˛S. Paſnuzi pa ſe sazhne milo jokati in pravi: Po nevoſhljivoſti hudobniga duha ſim sdaj najden in ſposnán. O kako veliko ſrezho ſim bil najdil, in sdaj jo na enkrat vſo sgubim! — Njegovi menihi pa, veſeli de ſo ſvojiga ſvetiga ozheta ſpet najdili, ſo ga s’ ſilo v’ ſvoj kloſhter nasaj perpeljali, kjer je bil s’ neisrezhenim