ſe pred ljudmi opravizhi in naj ſvojo nedolshnoſt ſkashe. Ali ſ. Vinzenz ji je odgovoril: ˛Sej ſo Jesuſa ſhe vezhih hudobij obdolshili, pa ni besede pregovoril, de bi ſvojo nedolshnoſt ſkasal.
Boshja ſlushabniza ˛Seraſina ſe ni nikoli isgovarjala, kadar je bila kakiga pregreſhka po krivim obdolshena. Enkrat jo je njeni vikſhi ojſtro poſaril, popolnama po nedolshnim; ali ona ni nobene beſede odgovorila, in bi bila tudi per tem oſtala, ko bi ji ne bil njeni vikſhi na sadnje pod pokorſhino sapovedal, mu na tanko povedati, kako je bilo. Is njenih beſedi je kmalo previdil, de je popolnama nedolshna, in mu je bilo shal, de jo je tako ojſtro poſvaril.
»Vzhaſi povsdigne duſho to bolj viſoko, ko ſe ne isgovarja, deſiravno je po krivim obdolshena, kakor deſet pridig; sakaj s’ tem, ko ſe ne isgovarja, ſe navadi v’ nemar puſhati poſvetno zhaſt, in sa to ne marati, zhe ſe vezh hudiga kakor dobriga od nje govori. Kdor ſe navadi per takih perloshnoſtih molzhati, ſe mu na sadnje sdi, kadar ſliſhi soper ſebe hudo govoriti, de od kakiga drusiga govoré, ne pa od njega.« — Tako govori ſ. Teresija.
Pater (ozhe) Alvarez, ſpovednik ſ. Teresije, je bil po krivim obdolshen velikiga greha, in je bil savolj tega v’ velikim sberaliſhi duhovnov ozhitno in hudo poſvarjen; ali on ni nobene beſede pregovoril sa ſvoje opravizhenje; in tudi po tem ni nikoli od tega govoril: — Goſpod Bog mu je po tem sato lepo ponishnoſt velike ozhitne gnade dodelil.
V shivljejiji ſvetih puſhavnikov ſe bere od ſ. Evlogja, ki je bil neisrezheno ponishin in krotak,
