nar krajſhi pot do kerſhanſkih zhednoſt, in do konza vſih naſhih shelja, to je, do vezhniga svelizhanja.« — Tako piſhe modri Pater Alvarez.
˛S. Teresija je bila od lete reſnize perſerzhno preprizhana, in je tedaj rekla, de ko bi ji Angelji kako rezh rasodeli, njeni vikſhi pa bi ji kaj drusiga sapovedal, bi vſelej raji po beſedah vikſhiga ravnala; sakaj pokorſhino do vikſhih nam je Bog v’ ſvetim piſmu sapovedal;[1] tedaj je reſniza naſhe ſvete vere, de moramo vikſhim pokorni biti. To ne more nikdar smota biti; rasodenje pa je vzhaſi goljſivo. — In tako je tudi sareſ leta ſvetniza ravnala. Kadar je ſvojimu ſpovedniku kako rasodenje povedala, ki ga je imela, ji je ſpovednik vzhaſi rekel, de naj ga le is miſli ſpuſti, in ga je prezej v’ nemar puſtila.
˛S. Marija Magdalena de Pazzi je na ſmertni poſtelji rekla, de nobena rezh v’ njenim zelim shivljenji, kteriga bo sdaj ſkoraj ſklenila, jo tako ne veſeli, kakor to, ko ji veſt ſprizhuje, de ni nikdar nobene rezhi po ſvoji laſtni volji ſtorila, ampak vſelej le po volji ſvojih vikſhih in ſpovednikov.
»Ker hudobni duh vidi, de pokorſhina je nar blishi in nar varniſhi pot do kerſhanſke popolnamoſti, nam veliko isgovorov in teshav na leto pot poſtavi, in vé tem isgovoram lepo podobo dati.« Pravi ſ. Teresija.
˛S. Brigida je grosno rada ſpokorne dela opravljala; ali njen ſpovednik ji je vzhaſi prepovedal,
- ↑ Rim. 13, 1. 2. I. Kor. 16, 6. Tít. 3, 1.
