dopolnjujejo. — In tudi pravi, de kadar je to vidil, je take shelje do pokorniga shivljenja v’ ſvojim ſerzu obzhutil, de je po tem tudi on puſhavnik poſtal.
»Kdor ima pravo pokorſhino, ne dopolnjuje le volje prijasniga in prijetniga vikſhiga, kteri velikovezh s’ proſhnjami, kakor s’ ojſtrimi beſedami sapoveduje; ampak ſe podvershe tudi pod jarm vikſhiga, ki je ojſter, hud in nevſhezhin, kterimu ſe nikoli vſtrezhi ne more. To ſe pravi zhiſto vodo sajemati, ktera tezhe is gerla shelesniga leva.« — Tako pravi ſ. Franziſhk ˛Salesi.
˛S. Franziſhka Fremiot je vezhkrat rekla, de bi bila raji pokorna nar nevedniſhi in nar nishi ſeſtri, ktera bi jo prav pokorilà, in bi ji ojſtro in hudó sapovedovala, kakor pa nar modrejſhi, nar boljſhi in var vikſhi; sakaj kjer je menj od ſtvari, tam je vezh od ſvarnika, — To ſe pravi, de modrimu in ſvetimu vikſhimu ſmo she savolj njegove modroſti in ſvetoſti radi pokorni; kdor je pa neſpametnimu in hudobnimu vikſhimu pokorin, (v’ vſih rezheh, ktere niſo soper boshjo voljo,) je le savolj Boga pokorin.
˛S. Atanasi ſprizhuje, de ſo ſi kloſhterſki ljudje v’ ſtarih zhaſih vezhidel ojſtriga in nevſhezhniga vikſhiga isvolili, kteri ni bil nikoli s’ njih djanjem sadovoljin, in jih je vedno ſvaril. ln pravi, de bolj ko je vikſhi ſitin in nevſhezhin bil, bolj ſo mu bili s’ veſeljem pokorni, ker ſo vedili, de bodo s’ tako pokorſhino vezhi saſlushenje pred Bogam imeli.
˛S. Katarina is Bolonje je shelela, de bi ji
