saversi jih ravno tako, kakor bi nezhiſte miſli, ali pa miſli in ſkuſhnjave soper ſveto vero savergel.« — Tako uzhi ſ. Janes Klimak.
To je na tanko dopolnila ſveta ſlushabniza boshja Seraſina. Njen ſpovednik ji je bil pervolil, vſak dan k’ ſvetimu obhajilu iti; po tem je v’ drugo meſto ſhel, in Seraſina je bila dolgo zhaſa odlozhena od ſvojiga praviga ſpovednika, ali perpuſhenje vſak dan k’ ſvetimu obhajilu iti, je ſhe smiram od ſvojiga ſpovednika imela; sravin pa ji je bil perporozhil, vſak dan duhovniga vpraſhati, zhe ſme danſ ſveto obhajilo prejeti; ali leta duhovin ji je velikokrat to prepovedal; in ona mu je bres vſiga odgovarjanja, deſiravno s’ veliko shaloſtjo, pokorna bila. Ppſebno je enkrat per ſveti maſhi neisrezhene shelje imela do ſvetiga obhajila in sdelo ſe ji je, de Jesuſa vidi, ki jo vabi k’ ſveti misi; ali vender ni hotla perſtopiti, ker je premiſlila, de to, ki Jesuſa vidi, ki jo k’ ſveti misi vabi, je morebiti le smota in ſkuſhnjava; duhovſka pokorſhina pa v’ tej rezhi ne more nikdar smota biti.
»Ali veſh, od kod to pride, de jih je veliko, ki imajo obljubo pokorſhine in ki vſak dan veliko del is pokorſhine ſtoré, pa vender nikdar prav v’ tej zhednoſti vterjeni niſo? To pride od tod, ker ne premiſlijo, de volja njih vikſhiga je boshja volja, in tedaj niſo vſelej savolj Boga pokorni, ampak ſo pokorni vzhaſi is tega namena, in vzhaſi is drusiga; in ker tedaj niſo smiram is ravno tiſtiga namena (savolj Boga) pokorni, tudi nikoli ne morejo v’ pravi ſveti pokorſhini poterjeni biti.« — Tako piſhe Pater (ozhe) Rodriguez.
