Stran:Baraga Slate jabelka.djvu/66

Stran je bila lektorirana


kterim mu je bilo umreti, je s’ veſeljem rekel: O krish! kolikanj ſim te shelel, kolikanj ljubil, kolikanj iſkal! Glej, sdaj pridem k’ tebi poln troſhta in veſelja. Vsemi me ljudem in daj me mojimu Uzheniku, de me po tebi prejme, ker me je na tebi odreſhil.

»Nar ozhitniſhi snamnje, is kteriga ſe samore ſposnati, zhe je kdo ſvet in is ſhtevila isvoljenih, je to, kadar lepo shivi, sravin pa veliko sapuſhenja, teshav in sopernoſti terpi.« — Tako pravi ſ. Alojsi Gonzaga.

Ker je ſ. Ignazi tako ſvet in Bogu prijetin bil, ſo povſod teshave in sopernoſti sa njim hodile; ſako de vzhaſi, kadar njega v’ kakim kraji ni bilo, je vſe po ſrezhi ſhlo, in njegovi tovarſhi ſo mirno shiveli; kadar je pa on v’ hiſho priſhel, je kmalo kako terpljenje sa njim priſhlo.

S. Teresija je enkrat bogatiga kupza ubogejme proſila; in kupez, ki je bil poboshin mosh, ji je dal, kar ga je proſila , in ſe ji je perporozhil, de naj sa-nj moli. S. Teresija je to ſtorila, in po tem mu je rekla, de njegovo ime je v’ bukvah vezhniga shivljenja sapiſano; in v’ snamnje, de je to reſnizhno, mu od sdaj v’ prihodnje nobena rezh ne bo vezh po ſrezhi ſhla. — In to ſe je reſ tako sgodilo. Vſe njegove barke ſo ſe mu potopile, in vſa njegova kupzhija je bila pokonzhana. Kadar ſo njegovi prijatli to vidili, ſo mu pomagali, in ſo mu tudi barko kupili; ali tudi ta barka ſe je v’ kratkim potopila, in kupez ſe je radovoljno v’ jezho dolshnikov podal. Njegovi prijatli pa, ki ſo njegovo poboshnoſt in nedolshnoſt posnali, ſo ga is jezhe reſhli. Po tem je v’ revſbini, tode sadovoljno