ſvoje nejevolje, ampak de je prezej sazhel premiſhljevati dobre laſtnoſti tega goſpoda, kteri je do sdaj smiram njegov dober prijatel bil. — Kmalo po tem ſe je ta goſpod ſposnal, in mu je bilo tako shal, de je ſvetiga ſhkoſa tako sanizheval, de je priſhel in ſe je s’ ſolsami k’ njegovim nogam vergel, in ga je odpuſhenja proſil. Po tem je bil njegov bolj sveſti prijatel, kakor popred.
»Praviga kerſhanſkiga duha ima, kdor ima raji terpljenje, ſuhoto, sopernoſti in teshave, kakor pa tiſte ſladke in prijetne obzhutke; sakaj vé, de kriſtjan s’ voljnim poterpljenjem sa Kriſtuſam hodi, in ſam ſebe satajuje; in ravno to nam je Kriſtuſ poſebno perporozhil.« — S. Janes od Krisha.
8. Katarina is Siene je imela praviga kerſhanſkiga duha, sakaj tako je shelela terpeti, de je vezhkrat rekla, de nobena rezh je tako ne veſelí in ne potroſhta, kakor terpljenje; in de je njeno ſerze po terpljenji tako polajſhano, de ko bi dolgo zhaſa nizh terpeti ne imela, bi ſe ji shivljenje grosno puſto in dolgozhaſno sdelo. Tudi je rekla, de ko bi ji Bog na isvólo dal, ali prezej umreti in v’ nebeſa iti, ali pa ſhe nekej zhaſa na tem ſvetu shiveti in terpeti, bi raji terpljenje isvolila; sakaj terpljenje neisrezheno pomnoshí nebeſhko krono.
Bila je ſpokorniza, ki je neisrezheno shelela terpeti; in deſirano je bila mozhno bolna, je smiram na tléh leshala, in kamin pod glavó imela, in je bila s’ ſvojim ſpokornim oblazhilam ogernjena. Vzhaſi je poſebno hude bolezhine po zelitn shivotu obzhutila, in je is ſerza k’
