Stran:Baraga Slate jabelka.djvu/73

Stran je bila lektorirana


odgovoril: Sakaj praviſh, de je boshje delo soperno? kakor de bi Bog ne ſtoril prav, de terpljenje poſhlje nevrednimu greſhniku. Bog ti odpuſti, kar ſi rekel. V’ Kriſtuſovi ſholi ſe ne ſme tako govoriti. Kaj ni to po pravizi, de greſhnik terpi savolj ſvoje hudobije? in de Goſpod Bog s’ nami ravna po ſvoji ſveti volji?

S. Felikſ je velikokrat neisrezhene bolezhíne terpel. Sdravnik, ki je bil k’ njemu poklizan, in ki ga je posnal, de je velik ſlushabnik boshji, mu je enkrat, ko je bil v’ nar hujſhih bolezhinah, rekel: Proſi Boga v’ preſvetim imenu Jesuſa, de bi ti odvsél te bolezhine. — Ali ſ. Felikſ mu je odgovoril: Kako govoriſh! kaj tako mi ſvetjeſh? Kaj miſliſh , de bom Boga proſil, de naj mi odvsame te bolezhine, s’ kterimi me on obiſhe? To niſo bolezhine, to ſo nebeſhke roshe, ktere v’ nebeſhkim raji raſtejo, in nebeſhki Ozhe jih ſvojim otrokam poſhilja. — In po tem je sazhel boshjo dobroto hvaliti, de tako ljubesnivo s’ njim ravna.

»Nekteri kriſtjani, kadar ſo bolni, ſo shaloſtni, in ſe pertoshijo, ne savolj ſvojiga laſtniga terpljenja, ampak savolj tega, ker ſvojim ljudem teshavo in nadleshnoſt delajo s’ ſvojo bolesnijo; in ker ne morejo ſvojih dolshnoſt in drugih dobrih del opravljati, in tudi ne prav moliti, kadar ſo bolni. — To je pa le smota; sakaj, kar sadene nadleshnoſt, ki jo bolnik drugim ljudem ſtori, ſe mora premiſliti, de kdor je prav poterpeshljiv, hozhe le to, kar Bog hozhe, in kakor Bog hozhe. Kar sadene opravila in dobre dela, je premiſliti, de en ſam dan v’ terpljenji, zhe ſe voljno preterpi, je vezh