s’ saúpanjem, s ’ljubesnijo in hvaleshnoſtjo Bogu isrozheval. To vſe je ob kratkim, pa pogoſto opravljal.
»Dobro premiſlite, de pred Bogam vezh saſlushimo v’ enim ſamim dnevu s’ terpljenjem, ki nam ga Bog poſhlje, ali ki nam ga blishnji ſtori, kakor v’ deſetih letih s’ terpljenjem, ki ſi ga ſami isvolimo.« — Tako piſhe ſ. Teresija.
Spokorni ſlushabnik boshji Henrik je lepo shivel, in je ſvoje meſo vedno krishal s’ ſpokornimi deli: ali vſe to je po ſvoji laſtni volji opravljal, in od ſvojiga blishnjiga nizh ni terpeti imel. Njegovo shivljenje je bilo ſizer Bogu mozhno dopadljivo, ali Bog mu je vender na snanje dal, de bo poſihmal ſhe vezh saſlushenja imel, ker bo njegovo terpljenje od drugih ljudi priſhlo; sakaj do sdaj ſe je le ſam ſebe gajshlal in krishal, poſihmal ga bodo pa hudobni jesiki gajshlali in krishali. — To ſe je tudi sareſ tako sgodilo; in ker je preganjanje in sanizhevanje, ki ga je mogel od hudobnih jesikov preſtati, voljno preterpel, je s’ tem ſhe veliko bolj Bogu dopadljiv poſtal, kakor s’ ſvojo ojſtro pokoro.
»Kdor je sareſ poterpeshljiv, ne porajta na to, kako dolgo in koliko mora terpeti, in tudi ne premiſhljuje, kdo mu terpljenje daje, zhe je njegov vikſhi, ali njegov tovarſh, ali njegov podloshin; zhe je ſveti, ali hudobni duh; ampak le v’ to miſli, de bi vſe voljno poterpel.« — Pravi Tomash Kempzhan.
Dva puſhavnika ſta ſkup shivela, edin je bil mlad, drugi ſtar. Pridno ſta delala, in kadar je bilo kej ſtorjeniga, je ſtari puſhavnik delo v’ meſtu neſil, ga je prodal, je dnarje sapravil,
